Navigacija
Portal TFL

Revija Poslovodno računovodstvo - številka 4, letnik 2017

Revija Poslovodno računovodstvo

Poslovodno računovodstvo je revija s strokovno poglobljenimi prispevki z računovodenja, financ in revizije ter preprečevanja prevar. Zbirka obsega arhiv od leta 2011 dalje. Izhaja 4 x letno.

Strokovna revija
Visoka šola za računovodstvo

Želite dostop do člankov revije?

Brezplačna registracija
dr. Branko Mayr

dr. Branko Mayr

Uvodnik

Zdenka Pavlovič

Zdenka Pavlovič

Kaznivo dejanje ali nepravilna podjetniška presoja

Prispevek poskuša prikazati nujnost uporabe pravila podjetniške presoje pri gospodarskih kaznivih dejanjih. Skozi pregled obstoječe in objavljene sodne prakse se poskuša ugotoviti, ali naša sodna praksa pri dveh najpogostejših gospodarskih kaznivih dejanjih upošteva pravilo o prosti presoji in zahtevani skrbnosti organov vodenja in nadzora.

mag. Barbara Lipovšek

mag. Barbara Lipovšek

Specializirano državno tožilstvo ter ustavna dopustnost ciljev zakona o odvzemu premoženja nezakonitega izvora

Specializirano državno tožilstvo Republike Slovenije je bilo ustanovljeno z Zakonom o državnem tožilstvu (ZDT-1) v letu 2011, v mesecu novembru 2011 pa je začelo delovati. Pred tem je v okviru Vrhovnega državnega tožilstva RS deloval oddelek - Skupina za pregon organiziranega kriminala, ki je obravnaval posamezne zadeve s področja gospodarskega in organiziranega kriminala, pri čemer je bila posamezna zadeva skupini dodeljena v delo po odločitvi generalnega državnega tožilca.

dr. Đurđica Jurić

dr. Đurđica Jurić

Moguća zlouporaba učinaka odgođenih poreza na izveštajni dobitak

Odgođeni porezi s računovodstvenog motrišta u Hrvatskoj su regulirani Hrvatskim standardima financijskog izvještavanja (dalje: HSFI), i to prvenstveno HSFI-jom 14 – Vremenska razgraničenja. Za velike poduzetnice i one čiji vrijednosni papiri kotiraju na uređenom tržištu kapitala (ili se za to pripremaju) umjesto nacionalnih računovodstvenih standarda primjenjuju Međunarodne standarde financijskog izvještavanja (dalje: MSFI) i Međunarodne računovodstvene standarde (dalje: MRS), područje odgođenih poreza regulirano je MRS-om 12 – Porez na dobit.

dr. Sergeja Slapničar

dr. Sergeja Slapničar

Vloga nadzornega sveta pri preprečevanju prevar v podjetjih

Prispevek omenja nekatere pogoste primere prevar v podjetjih, predvsem s področja investiranja v nepremičnine in odvisne družbe, kjer so prevare prikrite s cenilskimi poročili vrednotenja ali drugimi izvedenskimi mnenji, ter s področja prevarantskega računovodskega poročanja. Avtorica predstavlja svoje izkušnje in poglede delovanja nadzornih sistemov v podjetju, ki naj bi kot konsistentna celota in skladno delujoč sistem nadzora preprečevali prevare (upravljanje s tveganji, kontroling oz. nadzor mest odgovornosti in njihovih managerjev, notranja revizija, sistem merjenja uspešnosti in nagrajevanja managerjev, finančno-računovodsko poročanje, funkcija skladnosti poslovanja, sistem zaščite anonimnega prijavitelja in sodelovanje z zunanjim revizorjem). Nad njimi mora bdeti kompetenten in neodvisen nadzorni svet.

dr. Živko Bergant

dr. Živko Bergant

Neustrezno razporejanje presežne dodane vrednosti kot eden od pomembnih vzrokov prevar

Avtor obravnava dva dejavnika v trikotniku prevar, in sicer motiv ter osmišljanje z drugega zornega kota. Pri tem razloži razliko med pohlepom in željo po večji rezervi. Obenem razloži zakon dodane vrednosti in njegov vpliv na obnašanje ljudi. Ljudje čutijo, kdaj so izkoriščani. Tedaj je namreč njihova udeležba v dodani vrednosti premajhna glede na njihov prispevek. Avtor poudari, da neupoštevanje zakona dodane vrednosti pomembno prispeva k pojavu prevar. Upoštevanje tega širšega pogleda zahteva pomembne spremembe v razmišljanju, kulturi in zakonodaji.

Rok Praprotnik

Rok Praprotnik

Kontrola pravilnosti poročanj premoženjskega stanja funkcionarjev s podatki iz tujine

Slovenska zakonodaja tako kot zakonodaja večine razvitih zahodnih demokracij omogoča nadzor nad premoženjskim stanjem javnih funkcionarjev oziroma oseb, povezanih z javnim sektorjem. Najmočnejši promotor tovrstnih praks je že leta Organizacija gospodarsko sodelovanje in razvoj (OECD), ki nadzor nad premoženjem javnih funkcionarjev vidi kot enega od temeljnih protikorupcijskih ukrepov. Slovenija je zametke nadzora nad premoženjem javnih funkcionarjev uvedla že leta 1992 z Zakonom o nezdružljivosti opravljanja javne funkcije s pridobitno dejavnostjo (Uradni list RS, št. 49/92), kasneje nadgradila leta 2003 z Zakonom o preprečevanju korupcije (Uradni list RS, št. 2/04) in še dodatno z leta 2010 z Zakonom o integriteti in preprečevanju korupcije (Uradni list RS, št. 45/2010, 26/2011, 43/2011, 69/2011-UPB2). Ves ta čas je ena pomembnejših težav pri nadzoru bila in je še identifikacija premoženja, ki bi ga zavezanci utegnili imeti v tujini, če tega ne razkrijejo sami.

dr. Nevenka Ribič

dr. Nevenka Ribič

Vloga forenzičnih računovodij pri preprečevanju in odkrivanju nedovoljenih gospodarskih dejanj

Gospodarski kriminal je spremljevalec razvoja družb. Prisoten ni samo v podjetjih, temveč tudi pri organih oblasti, državnih in drugih upravah, skladih, zavodih in drugje. Mediji poročajo o vedno novih aferah, ki imajo značaj umazanega denarja, korupcije, prevar, davčnih utaj in drugega. Pri kaznivih dejanjih niso izvzeti niti lastniki in vrhovni poslovodniki podjetij. Storilci lahko prevaro načrtujejo, lahko pa delajo pošteno in kasneje iz raznih nagibov storijo prevaro, ali pa jo storijo nezavestno. Zato moramo nenehno odpravljati vzroke in vzpostavljati nove mehanizme za krepitev poštenega vedenja in dela poslovnih ljudi. Pomembno vlogo pri preprečevanju in odkrivanju nedovoljenih gospodarskih dejanj imajo forenzični računovodje. So veščaki z visoko ravnijo ekonomskega znanja in poklicne etike. Delajo na osnovi dokazljivih dejstev in resnic. Dajejo neodvisno in nepristransko oceno o potencialnih ali že prisotnih kaznivih in drugih nedovoljenih gospodarskih dejanjih v podjetjih s pomočjo preizkušenih metod in tehnik preiskovanja.

mag. Vladimir Bukvič

mag. Vladimir Bukvič

Prekomerno zadolževanje podjetij kot goljufija SUI

V strokovni in znanstveni literaturi ni kaj dosti napisanega o tem, da je lahko prekomerno zadolževanje podjetij razumeti in obravnavati kot goljufijo sui generis. V akademski sferi je sicer moč zaslediti nekaj raziskav po vprašanju, v koliki meri se lahko podjetje zadolži. Žal pa na to vprašanje ni enoznačnega odgovora, niti ne obstaja kakšen matematični obrazec, s pomočjo katerega, naj bi se izračunal še sprejemljiv delež zadolženosti v pasivi bilance stanja podjetja. Kot odgovor na to vprašanje finančna teorija ponuja ekonomski pojem optimalna kapitalska struktura oziroma kapitalska ustreznost. Avtor tega prispevka se sprašuje, kaj pa je to pravzaprav? Razmerje med dolžniškimi (izposojenimi) viri in lastniškimi viri podjetja? In kakšno naj bo to razmerje? Oziroma, drugače, če ni tako, kot bi moralo biti, pri čemer za to ni natančnega merila, ali gre potem za goljufijo sui generis v primeru, ko je omenjeno razmerje močno porušeno, ko ima podjetje v svoji pasivi neprimerno več dolga kot lastniškega kapitala.

Tomaž GLAŽAR, univ.dipl.ekon., spec.pod., Sotočje d.o.o., Medvode

Tomaž GLAŽAR, univ.dipl.ekon., spec.pod., Sotočje d.o.o., Medvode

Korupcija v zdravstvu

Zaradi različnih akterjev so zdravstvene dejavnosti močno izpostavljeni korupciji, ne glede na razlike v zdravstvenih sistemih. Korupcija v zdravstvu se pojavlja v vseh svojih pojavnih oblikah, kot konflikt interesov, podkupnine, nedovoljena darila in ekonomsko izsiljevanje. Konflikt interesov se pojavlja pri investicijah, nabavah in izvajanju zdravstvenih storitev, podkupnine za preskakovanje čakalnih vrst in boljše zdravstvene storitve, nedovoljena darila pri nabavi zdravil in zdravstvenih pripomočkov ter ekonomsko izsiljevanje pri dobavah blaga in opravljanju zdravstvenih storitev.

mag. Jana Dvoršak

mag. Jana Dvoršak

Metodologija obravnave sumov prevar

V prispevku se osredotočamo na metodologijo obravnave sumov prevar, tudi v kontekstu obvladovanja tveganj. To so tveganja morebitnega nastanka prevare. Za vsako organizacijo je zato pomembno, da vzpostavi ustrezen poslovni okvir. Najprej na podlagi temeljnih rešitev, ki metodološko prevare vključujejo v notranjo ureditev. Nato pa je metodologija ključna pri izvajanju kontrolnih aktivnosti, to so mehanizmi za preprečevanje prevar. Tveganja prevar so lahko povezana temeljno dejavnostjo družbe, njenim finančnim poslovanjem in vsemi vrstami operativnih tveganj. Upravljanje družbe, upravljanje tveganj in kontrolni sistemi so prek metodologije notranje ureditve in izvedbenih metodoloških rešitev ključni za preprečevanje sumov prevar.

Darko Končan

Darko Končan

Obdavčitev davčnih zavezancev po 68. in 68.a členu ZDavP-2

Že daljnega leta 2001 smo se na takratnem Ministrstvu za finance skupaj z nekaterimi kolegi iz MNZ ukvarjali z mislijo, kako vsem tistim, ki so se po takrat veljavni zakonodaji ukvarjali z nezakonitimi posli (trgovina z drogo, prevažanje ilegalnih prebežnikov iz bivših delov Jugoslavije v EU, goljufanje pri organiziranju iger na srečo, organizacijo prostitucije in izkoriščanja žensk iz drugih revnih držav, itd.) pri tem nezakonito premoženjsko okoriščali, postopki na sodiščih so trajali zelo dolgo in vsem tem, ki so pridobili nezakonito premoženjsko korist, se ni dalo v kratkem zaseči tega finančnega premoženja. Takrat je prišlo do ideje (po vzoru razvpite afere pred desetletji z ameriškim Al Caponejem, ki mu niso prišli do živega zaradi številnih kriminalnih dejanj najhujše vrste, pa so mu zato našli davčno utajo iz dohodnine in ga zaradi borih nekaj sto dolarjev zaprli in obsodili na dolgoletno ječo), da lahko takšno nezakonito pridobljeno premoženje odvzamemo v najhitrejšem primeru z dopolnitvijo davčne zakonodaje predvsem posebnega postopka po t.i. 68.členu, kjer se bi obdavčilo nepojasnjeno porast premoženja davčnega zavezanca RS, ki je nastalo iz nenapovedanih ali nepojasnjenih dohodkov za 5 let nazaj.

mag. Dejan PETKOVIČ, davčni svetovalec, Abeceda Svetovanje d.o.o., Ptuj

mag. Dejan PETKOVIČ, davčni svetovalec, Abeceda Svetovanje d.o.o., Ptuj

Davčna zatajitev in vidiki davčne izvršbe nad premoženjem dolžnika

Davčne prevare so resen problem vseh svetovnih davčnih sistemov. Davčna prevara (evazija) je nezakonita izognitev davka, v primeru ko subjekt ne vloži davčne napovedi ali kadar navede neresnične podatke. Davčna izvršba je zadnja možnost v postopku pobiranja davkov. Sama izvršba ima lahko več pojavnih oblik. Postopek davčne izvršbe je poseben postopek v okviru davčnega postopka in je urejena v Zakonu o davčnem postopku (ZDavP-2).

mag. Matic Paj in dr. Bojan Dobovšek

mag. Matic Paj in dr. Bojan Dobovšek

Nadzor finančnih tokov

Za davčne oaze, offshore finančne centre in tajne jurisdikcije ne obstaja enotna definicija. Skupno jim je to, da predstavljajo sredstvo, ki bogatim posameznikom in podjetjem omogoča, da prenesejo denar in se s tem izognejo plačilu davka v domači državi. Glavni razlogi, zakaj se ljudje odločajo za davčne oaze, so odsotnost davkov, finančna in bančna zaupnost ter pomanjkanje transparentnosti. Ločimo davčno izogibanje in davčne utaje. Davčna utaja je nezakonita dejavnost, katere cilj je namerna izognitev plačilu davčne obveznosti, medtem ko je davčno izogibanje zakonita, a neprimerna uporaba davčnega sistema za zmanjšanje davčnih obveznosti.

dr. Igor Lamberger

dr. Igor Lamberger

Preiskovanje premoženje nezakonitega izvora kot posledice gospodarske kriminalitete

Gospodarska kriminaliteta je eno izmed področij kriminalitete, pri kateri največkrat pride do suma, da je bilo pridobljeno premoženje nezakonitega izvora. Policija v mnogih primerih tudi na področju preiskovanja gospodarskih kaznivih dejanj opravlja tako imenovano vzporedno finančno preiskavo, ki ima za cilj izsleditev in v končni fazi zavarovanje nezakonito pridobljene finančne koristi, dosežene s kaznivim dejanjem. Z uveljavitvijo Zakona o odvzemu premoženja nezakonitega izvora, predvsem zaradi uveljavitve tako imenovanega »obrnjenega dokaznega bremena«, samo v smislu dokazovanja premoženja nezakonitega izvora, prav tako pa tudi pogoji, ki dopuščajo preiskovanje premoženja nezakonitega izvora, se tudi finančne preiskave vodijo z drugimi cilji in na drugih temeljih. Povezanost preiskovanja premoženja nezakonitega izvora in gospodarske kriminalitete pa je še posebej trdno. V prispevku bomo pregledali značilnosti gospodarske kriminalitete in posebnosti njenega preiskovanja, dosežene nezakonite premoženjske koristi z gospodarsko kriminaliteto in orodja, ki obstajajo za izsleditev, zavarovanje in odvzem nezakonito pridobljene premoženjske koristi. Sledenje nezakonito pridobljeni premoženjski koristi je kompleksen in dolgotrajen postopek, ki zahteva veliko znanja in tudi veliko volje. Ker storilci večinoma za skrivanje nezakonito pridobljenega premoženja le tega preusmerijo v tujino oz. področja, poznana kot »off shore« države ali dele držav, je uspeh velikokrat težko pričakovati, saj pri teh področjih ni volje za sodelovanje ali so celo pravila poslovanja v teh območjih takšna, da dokumentacija ni dosegljiva oz. so dejanski lastniki gospodarskih družb skriti za »slamnatimi« družbeniki in poslovodnimi osebami. Zakon o odvzemu nezakonito pridobljene premoženjske koristi daje nove možnosti odvzema nezakonito pridobljenega premoženja, kjer sicer ne pride do pravnomočne obsodbe storilca, sam pa nima dokazil o zakonitosti premoženja, ki je predmet postopka.

mag. Darinka Kamenšek

mag. Darinka Kamenšek

Strokovna pravila računovodenja kot podlaga izračuna nesorazmernosti

Zakon o odvzemu premoženja nezakonitega izvora govori o nesorazmernosti med vrednostjo premoženja in zakonitimi dohodki. Ker je takšno premoženje, ki je pridobljeno nezakonito lahko odvzeto je zelo pomembno vprašanje kako se nesorazmernost ugotavlja in kateri pojmi se pri tem uporabljajo. Zakon govori o premoženju in dohodku, žal pa teh dveh pojmov ne pojasnjuje. Opredelitve teh pojmov najdemo v strokovnih pravilih računovodenja. Pri proučevanju teh pojmov pa naletimo še na pojme kot so prihodki, stroški, prilivi, odlivi, dobiček, itd., ki so ravno tako pomembni za vsebinsko pojasnitev pojmov premoženje in dohodek. Predstavimo tudi denarne in nedenarne postavke premoženja in kako lahko nerazumevanje le teh privede do napačne interpretacije premoženja in dohodka.

dr. Branko Mayr

dr. Branko Mayr

Finančna preiskava premoženja nezakonitega izvora

Finančna preiskava s pomočjo katere se ugotavlja premoženje nezakonitega izvora je ena pomembnih nalog forenzičnih preiskovalcev. V preiskavi je treba strogo spoštovati strokovna pravila in paziti, da ne pride do napak, ki vplivajo na nepravilno ugotovljeno višino premoženja nezakonitega izvora. Ugotovljeno premoženje se odvzame, zato ga je treba natančno identificirati.

dr. Mateja Gorenc

dr. Mateja Gorenc

Odkrivanje kraj in goljufij iz računovodskih izkazov

Prevare in goljufije srečamo v poročanju medijev, na delovnem mestu, navsezadnje tudi v zasebnem življenju. Prirejanje računovodskih izkazov in gospodarski kriminal na splošno, so pogostejši v trenutkih gospodarske krize, ko podjetja posegajo po različnih metodah in tehnikah, tako da prirejajo računovodske izkaze. V tujini že kar nekaj časa pri odkrivanju nepravilnosti v računovodskih izkazih uporabljajo Benfordov zakon. Benfordov zakon lahko uporabimo kot hitri test pri preverjanju, ali so računovodski podatki zanesljivi (verodostojni) ali izmišljeni (se pravi, da je prisotna prevara). S testom lahko posumimo, ali gre za prevaro, če so prve števke porazdeljene drugače, kot bi morale biti, če bi bile res rezultat izračunov. Seveda pa za dokaz prevare na sodišču to ne zadošča, tako dobimo le osnovo za nadaljnje preiskave.

dr. Lidija Robnik

dr. Lidija Robnik

Goljufivo poročanje v dobrobit uporabnikom

Poročanje za različne uporabnike mora biti vsebinsko strokovno z bogatimi pojasnili vendar je treba biti pozoren, da se ne razkrivajo poslovne skrivnosti, kar lahko ogrozi nadalje poslovanje organizacije. V primeru nestrokovnega in ne transparentnega poročanja se lahko povzročajo poslovne goljufije, ki zavajajo uporabnike poslovnih informacij ter njihovih nepravilnosti glede odločanja o nadaljnjem poslovanju, investiranju, financiranju in drugih poslovnih odločitev.

Darinka Meško

Darinka Meško

Pranje denarja kot vir nezakonitega premoženja

19.11.2016 je pričel veljati nov Zakon o preprečevanju pranja denarja in financiranja terorizma (ZPPDFT-1). Zakon določa ukrepe, pristojne organe in postopke za odkrivanje in preprečevanje pranja denarja in financiranja terorizma ter ureja inšpekcijski nadzor nad izvajanjem njegovih določb. Pranje denarja po tem zakonu je katerokoli ravnanje z denarjem ali premoženjem, pridobljenim s kaznivim dejanjem, ki vključuje: (a) zamenjavo ali kakršen koli prenos denarja ali drugega premoženja, ki izvira iz kaznivega dejanja; (b) skrivanje ali prikrivanje prave narave, izvora, nahajanja, gibanja, razpolaganja, lastništva ali pravic v zvezi z denarjem ali drugim premoženjem, ki izvira iz kaznivega dejanja. Denar je lažje oprati, kot pranje dokazati na sodišču, kar dokazujejo številni sodni postopki, ki se velikokrat zaključijo neuspešno, ali pa zastarajo. Vsak premik denarja še ne pomeni, da gre za pranje denarja. Pranje denarja je kaznivo dejanje, ki ga določajo z evropskimi konvencijami o pranju, odkrivanju, zasegu in zaplembi premoženjske koristi, pojasnjujejo in dodajajo, da je za kaznivo dejanje pranja denarja treba navajati okoliščine, ki kažejo na to, da je storilec zakril ali poskusil zakriti izvor nezakonitega denarja. V članku bo predstavljeno razmišljanje o tem: kaj je pranje denarja, kako je storjeno kaznivo dejanje pranja denarja, so vsa kazniva dejanja zmožna predvideti pranje denarja, ali lahko davčna ovadba, kot je davčna utaja povzroči pranje denarja, zakaj je pranje denarja nelegalno, kako se denar »opere«.

Irena Viher

Irena Viher

Napake v oceni vrednosti kot vir nezakonitega premoženja

Ocenjevanje vrednosti podjetij in neopredmetenih sredstev je strokovno opravilo, ki zaradi nenamernih ali pa tudi namernih napak pri oceni lahko povzroči, da ena stranka pridobi nezakonito premoženje oz. protipravno premoženjsko korist, druga stranka pa je zaradi tega oškodovana

dr. Petra Plesec

dr. Petra Plesec

Odvzem premoženjske koristi: bruto ali neto princip?

Nihče ne more obdržati premoženjske koristi, ki je bila pridobljena s kaznivim dejanjem ali zaradi njega. Gre za splošno pravno načelo, zapisano v 1. odstavku 74. člena Kazenskega zakonika (KZ-1), s katerim ta po eni strani opredeljuje vsebino pojma premoženjske koristi po drugi strani pa, ob pogojih iz 2. odstavka istega člena, nalaga njen obvezen odvzem. S storitvijo kaznivega dejanja, s katerim ali zaradi katerega je storilec oziroma drug udeleženec pridobil premoženjsko korist ali je bila ta kasneje prenesena na drugo osebo, je bilo porušeno ravnotežje v družbi in pridobljen boljši položaj napram ostalim, ki spoštujejo zakone in ne izvršujejo kaznivih dejanj. Zaradi tega se je v sodobnih (kazensko)pravih sistemih, kot korektiv tovrstnemu stanju, uveljavil institut odvzema premoženjske koristi. Z njim se, predvsem v sodobnem času, ko večina postavlja premoženje pred osebno svobodo, daje tako tistim, ki izvršujejo kazniva dejanja kot potencialnim storilcem, jasno sporočilo, da se izvrševanje kaznivih dejanj ne izplača, saj se na ta način tvega kasnejši odvzem tistega, kar je bilo s kaznivim dejanjem ali zaradi njega pridobljeno.

Jernej Podlipnik

Jernej Podlipnik

Razmerje med splošnimi določbami o cenitvi davčne osnove in davkom od nenapovedanih dohodkov

V tem prispevku avtor s predstavitvijo razmerja med splošnimi in posebnimi določbami o ugotavljanju dejstev v davčnih postopkih analizira, kakšno je razmerje med splošnimi določbami o cenitvi davčne osnove in ureditvijo, ki velja za tako imenovani davek od nenapovedanih dohodkov. Po avtorjevem prepričanju je davek od nenapovedanih dohodkov mogoče odmeriti le v primeru (domnevno) nenapovedanih dohodkov fizičnih oseb, ki so neznanega (nepojasnjenega) izvora, zato imajo splošne določbe o cenitvi prednost pred posebno ureditvijo odmere davka od nenapovedanih dohodkov.

Potrebujete pomoč? Pokličite nas na 01 432 42 43 ali pošljite sporočilo.
 
x Dialog title
dialog window