Navigacija
Naročite revijo SIR*IUS
Portal TFL

Revija SIR*IUS - številka 1, letnik 2019

Revija SIR*IUS

SIR*IUS je revija za teorijo in prakso revizije, računovodstva, davkov, financ, ocenjevanja vrednosti in drugih sorodnih področij (naslednica revije Revizor). Zbirka obsega arhiv od leta 2013 dalje. Izhaja 6 x letno.

Strokovna revija
Slovenski inštitut za revizijo
dr. Marjan Odar
mag. Mitja Skitek - revizija, Milan Jagrič - notranja revizija, dr. Samo Javornik - ocenjevanje vrednosti, Saša Jerman - davki, Mihael Kranjc - računovodstvo, dr. Aleš Živkovič - revizija informacijskih sistemov
Hilde Blomme; prof dr. Andrew D. Chambers, professor emeritus; prof. dr. Slavka Kavčič; prof. dr. Bojana Korošec; Lorena Mošnja Škare; dr. Derek Oliver; prof. dr. Milena Peršić; prof. dr Ivan Turk; prof. dr. Lajoš Žager

Želite dostop do člankov revije?

Brezplačna registracija
Dr. Marjan Odar

Dr. Marjan Odar

Uvodnik

In se je zgodilo. Politika se je odločila. Le še vprašanje časa je, kdaj bo Državni zbor sprejel spremembe in dopolnitev Zakona o revidiranju. Seveda je treba zaradi zahtev revizijske direktive Zakon spremeniti in ga z njo uskladiti.

mag. Mitja Černe

mag. Mitja Černe

Zaračunavanje blagovne znamke z vidika transfernih cen

Področje transfernih cen je eno kompleksnejših davčnih področij. Ko v okviru transfernih cen zaidemo na področje neopredmetenih sredstev, pa se kompleksnost vsebine še poveča. Čeprav gre za dokaj jasne pozicije in enostavna vprašanja z ekonomskega gledišča, ki na koncu tudi nimajo pretirano kompleksnih odgovorov, se zdi, da so v davčnem smislu transferne cene s področja blagovnih znamk neskončno zapletene. Dejstvo je, da so ravno blagovne znamke in zaščitena imena tista, zaradi katerih pri zavezancih nastaja pretežni del dobička, torej je njihovo poznavanje in pravilno pozicioniranje znotraj dobavne verige še toliko pomembnejše. Za obdavčitev bo ključen pravi pristop k modeliranju dobavne verige. V prvi fazi bo pomembno, da pravilno prepoznate ključna sredstva kot generatorje dodane vrednosti svoje skupine. Ko jih prepoznate, morate pravilno določiti njihovega ekonomskega lastnika in s tem upravičenca do prejema nadomestila. Za konec je treba postaviti cenovni model, ki bo upravičencu omogočil prejem ustreznega nadomestila za vse vključene subjekte.

Brigita Franc

Brigita Franc

Notranje kontrole DDV-ja pri nakupu storitev iz EU-ja in tretjih držav

V prispevku je na sistematičen način prikazan proces notranjega kontroliranja pri nakupu storitev iz tujine z vidika DDV-ja. Poudarek je na ključnih področjih in ključnih vprašanjih, ki morajo biti odgovorjena za vsako transakcijo posebej, da bi tako prišli do končnega rezultata, to je do pravilno in pravočasno obračunanega DDV-ja od kupljenih storitev v tujini. Izpostavljamo, da je notranje kontrole pri DDV-ju treba vgraditi že v sam proces nabave storitev in jih dodati obstoječim notranjim kontrolam. Ni namreč dovolj, da davčne notranje kontrole izvajajo samo odgovorni za obračunavanje DDV-ja in se vgrajujejo samo v računovodske notranje kontrole. Temeljna znanja, zakonitosti in zahteve glede obračunavanja DDV-ja od nakupa storitev v tujini morajo imeti tudi odločevalci in izvajalci notranjih kontrol v nabavnem procesu, pa tudi notranji revizorji.

Matej KOVAČIČ, univ.dipl.prav., davčni manager, Ernst &Young Svetovanje d.o.o, Ljubljana

Matej KOVAČIČ, univ.dipl.prav., davčni manager, Ernst &Young Svetovanje d.o.o, Ljubljana

Problematika določanja stalne poslovne enote po pravilih DDV-ja in DDPO-ja

Davčni zavezanci se morajo zavedati, da mednarodno poslovanje neizbežno privede tudi do določenih davčnih tveganj. Z vidika davka od dohodkov pravnih oseb in davka na dodano vrednost je eno od večjih tveganj vzpostavitev stalne poslovne enote v tuji državi. Na koncept stalne poslovne enote so postali bolj pozorni regulatorji in mednarodne organizacije, v praksi pa tudi davčni organi. Kljub temu da je koncept povezan z obema davkoma, pa med njima prihaja do razlik, kar daje temu davčnemu tveganju še dodatno kompleksnost. V tem prispevku bom na kratko razložil in analiziral problematiko stalne poslovne enote z vidika davka od dohodkov pravnih oseb in DDV-ja.

Marko Mehle

Marko Mehle

Implementacija pravil proti praksam izogibanja davkom v EU-ju IN Sloveniji

Akcijski načrt za zajezitev erozij davčnih osnov BEPS, v zvezi s katerimi je OECD oktobra 2015 izdal končna poročila, vključuje tudi posebne ukrepe proti davčnemu izogibanju. Strokovna javnost je bila v tem času še razdeljena in ni bilo malo nasprotnikov BEPS-a ter tudi skeptikov, ki so bili prepričani, da ukrepi ne bodo zaživeli. Vendar pa se je izkazalo, da je politična volja evropskih držav dovolj močna, saj je Svet EU-ja že v letu 2016 sprejel t. i. ATAD, tj. Direktivo o določitvi pravil proti praksam izogibanja davkom, ki neposredno vplivajo na delovanje notranjega trga. Ta je bila v letu 2017 še spremenjena in dopolnjena z Direktivo o spremembi Direktive (EU) 2016/1164 v zvezi s hibridnimi neskladji s tretjimi državami (odslej ATAD). ATAD se nanaša na davek od dohodkov pravnih oseb in tako v evropski pravni red uvaja pet ukrepov proti davčnemu izogibanju, in sicer splošno pravilo o preprečevanju davčnih zlorab, pravilo o nadzorovanih tujih družbah, omejitve glede priznavanja odhodkov za obresti, izstopno obdavčitev ter pravilo za obravnavo hibridnih neskladij. Glede na zahtevo direktive po implementaciji v lokalni pravni red držav članic Slovenija sledi pravilom. Tako je bil v decembru 2017 v Državnem zboru sprejet Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o davku od dohodkov pravnih oseb, ki v slovenski pravni red s 1. januarjem letošnjega leta za začetek uvaja dva izmed ukrepov ATAD-a, in sicer splošno pravilo o preprečevanju davčnih zlorab, t. i. GAAR, in pravilo o nadzorovanih tujih družbah, t. i. CFC Rule. FURS bo tako na nivoju DDPO-ja po novem še bolj preverjal samo naravo transakcij davčnega zavezanca v smislu, da bo meril njihovo ekonomsko vrednost. Tako bo v okviru davčnih nadzorov z DDPO-jem obdavčil transakcije, za katere bo ugotovil, da je bil davčni prihranek izključni ali pretežni motiv za njihovo izvedbo.

Andreja Škofič Klanjšček, Bara Gradišar

Andreja Škofič Klanjšček, Bara Gradišar

Primerjalna analiza obdavčitve fizičnih oseb na dohodke iz kapitala v EU-ju in Sloveniji

V prispevku primerjava davčno obremenitev dohodka iz kapitala, tj. obresti, dividend in dobička iz kapitala, v Sloveniji in v preostalih državah članicah Evropske unije. Primerjalna analiza se osredotoča na pomembne razlike v davčnih zakonodajah držav EU-ja, in sicer z vidika načina obdavčitve dohodka iz kapitala, najvišjih davčnih stopenj in dodatne obremenitve dohodka iz kapitala s prispevki za socialno varnost. Namen analize je prikazati položaj Slovenije med državami EU-ja z vidika obremenitve dohodka iz kapitala.

mag. Matej Drašček, mag. Petra Finžgar

mag. Matej Drašček, mag. Petra Finžgar

S proučitvijo temeljnih vzrokov do večje dodane vrednosti notranje revizije

Notranji revizorji s svojim delom dodajajo vrednost organizaciji. Pri tem morajo njihovi rezultati izkazovati prodornost, proaktivnost in usmerjenost v prihodnost ter spodbujati izboljšave. To dosegajo tako, da pred pripravo priporočil proučijo temeljne vzroke nastanka nepravilnosti. Namen članka je prikazati različne tehnike proučitve temeljnih vzrokov in kako naj notranji revizorji te tehnike uporabljajo, da bodo opredelili priporočila, ki bodo prispevala največjo dodano vrednost organizaciji. Uvodni del je namenjen predstavitvi strokovnih okvirov, ki narekujejo uporabo tehnik proučitve temeljnih vzrokov, vlogo notranje revizije in poglede glede opredelitve priporočil različnih avtorjev. V drugem delu so prikazani primeri tehnik proučitev temeljnih vzrokov. V zaključku avtorja na praktičnem primeru prikažeta tipičen primer opredelitve priporočila, ki temelji na temeljnem vzroku. S člankom avtorja sistematično prikažeta teoretični pogled podajanja priporočil ter različne tehnike proučitev temeljnih vzrokov in sintezo teh dveh vidikov s končnim ciljem večje dodane vrednosti notranje revizije v organizaciji.

Prenos osebnih podatkov v tretje države po uredbi GDPR

IZ PRAKSE ZA PRAKSO (PR-REV 1-1/19) Revizijski svet je na svoji seji pojasnil stališče glede prenosa osebnih podatkov v tretje države po uredbi GDPR.

Ocenjevanje vrednosti podjetij v primerih, ko namen ocenjevanja vrednosti izhaja iz ZGD-ja in Zakona o prevzemih

IZ PRAKSE ZA PRAKSO (PR-OV 1-1/19) Problematiko ocenjevanja vrednosti gospodarskih družb v primerih, ko namen ocenjevanja vrednosti izhaja iz ZGD in Zakona o prevzemih, je obravnaval Odbor sekcije pooblaščenih ocenjevalcev vrednosti in pripravil naslednjo strokovno razlago.

Kazalniki delovanja kot merilo uspešnosti in učinkovitosti notranje revizije

IZ PRAKSE ZA PRAKSO (PR-NR 1-1/19)

Uporaba predpostavljene obrestne mere za izposojanje

IZ PRAKSE ZA PRAKSO (PR-RAČ 1-1/19) Odbor sekcije preizkušenih računovodij in računovodij je na svoji seji obravnaval problematiko uporabe obrestne mere za izposojanje kot diskontnega faktorja najemnin v tistih primerih, ko najemnik od kreditne institucije ali iz drugih virov ne more pridobiti podatka o višini obrestne mere za izposojanje, in v tej zvezi pripravil naslednjo strokovno razlago.

Pomanjkljivosti pri sklepanju posojilnih pogodb

IZ PRAKSE ZA PRAKSO (PR-RAČ 2-1/19) Odbor sekcije preizkušenih računovodij in računovodij je obravnaval pomanjkljivosti pri sklepanju posojilnih pogodb in pripravil naslednjo strokovno razlago.

Ugotavljanje obstoja stalne poslovne enote in prejemnika storitev iz druge države v Slovenji za obračun DDV-ja in obveznosti izvajalca storitev

IZ PRAKSE ZA PRAKSO (PR-DAV 1-1/19) Odbor sekcije preizkušenih davčnikov je na svoji seji obravnaval problematiko ugotavljanja obstoja stalne poslovne enote v Sloveniji in prejemnika storitev, če je naročnik storitev davčni zavezanec iz druge države za namene določitve kraja obdavčitve za DDV in plačnika DDV-ja, ter obveznosti izvajalca storitev v zvezi z identifikacijo obstoja stalne poslovne enote pri naročniku v Sloveniji in v zvezi s presojo, ali uporablja prejete storitve stalna poslovna enota naročnika v Sloveniji.

Pripoznavanje odloženih davkov za neizkoriščene davčne izgube in neizkoriščene davčne olajšave

IZ PRAKSE ZA PRAKSO (PR-DAV 2-1/19) Odbor sekcije preizkušenih davčnikov je na svoji seji obravnaval problematiko pripoznavanja odloženih terjatev za davek za še neizkoriščene davčne izgube in neizkoriščene davčne olajšave.

Izdelava varnostnih kopij podatkov

IZ PRAKSE ZA PRAKSO (PR-RIS 1-1/19) Problematiko naprav izdelave varnostnih kopij podatkov pri poslih dajanja zagotovil in revidiranja informacijskih sistemov je obravnaval Odbor sekcije preizkušenih revizorjev informacijskih sistemov (v nadaljevanju: PRIS) in v tej zvezi pripravil naslednjo strokovno razlago.

Maja Hmelak

Maja Hmelak

Smernica GTAG: Upravljanje IT-revidiranja

Krovna organizacija notranjih revizorjev Inštitut notranjih revizorjev je v pomoč notranjim revizorjem, ki se soočajo z izzivi, ki jih v organizacijsko okolje prinaša IT, pripravila serijo posebej notranjim revizorjem prilagojenih publikacij, ki obravnavajo različna področja upravljanja in revidiranja IT-ja. Prispevek v slovenskem jeziku povzema ključne vidike smernice: Smernica GTAG: Upravljanje IT-revidiranja.

Kandidati, ki so uspešno zaključili izobraževanje pri inštitutu

V okviru izobraževanja je Slovenski inštitut za revizijo organiziral zaključne izpite za kandidate, vpisane v izobraževanje za pridobitev strokovnih znanj za opravljanje pooblaščenega ocenjevalca vrednosti nepremičnin.

Potrebujete pomoč? Pokličite nas na 01 432 42 43 ali pošljite sporočilo.
 
x Dialog title
dialog window