SIR*IUS je revija za teorijo in prakso revizije, računovodstva, davkov, financ, ocenjevanja vrednosti in drugih sorodnih področij (naslednica revije Revizor). Zbirka obsega arhiv od leta 2013 dalje. Izhaja 6 x letno.
Strokovna revija
Slovenski inštitut za revizijo
dr. Samo Javornik
mag. Katarina Sitar Šuštar – revizija, Jasmina Mandžuka – notranja revizija, dr. Samo Javornik – ocenjevanje vrednosti, mag. Saša Jerman – davki, Mihael Kranjc – računovodstvo, mag. Maja Hmelak – revizija informacijskih sistemov
Hilde Blomme – Fédération des Experts Comptables Européens, Bruxelles, prof dr. Andrew D. Chambers, professor emeritus, Cass Business, School, City University, London, prof. dr. Slavka Kavčič, Ekonomska fakulteta, Univerza v Ljubljani, prof. dr. Bojana Korošec, Ekonomsko-poslovna fakulteta, Univerza v Mariboru, Lorena Mošnja Škare, Sveučilište Jurja Dobrile u Puli, dr. Derek Oliver, Ravenswood Consultants Ltd., Essex, prof. dr. Milena Peršić, Fakultet za menadžment u turizmu i ugostiteljstvu Opatija, Sveučilište Rijeka, prof. dr. Lajoš Žager, Ekonomski fakultet Sveučilišta u Zagrebu
Želite dostop do člankov revije?
Brezplačna registracija
Dr. Samo Javornik
Uvodnik
Notranja revizija je dolgo veljala za funkcijo, ki skrbi za skladnost, nadzor in poročanje o tveganjih.
Tina Toman Pfajfar
Novosti pri pravilih notranjega revidiranja
V članku so predstavljene novosti pri pravilih notranjega revidiranja iz Hierarhije pravil notranjega revidiranja.
John Chesshire
Coordination, Reliance and Overall Opinions – One Way of Putting (More) Integrated Assurance into Internal Auditing Practice
V prispevku obravnavamo, kako lahko usklajevanje, zanašanje na druge in priprava celovitih mnenj v praksi notranjega revidiranja krepijo celovitejše zagotovilo. V IIA-jevih Globalnih standardih notranje revizije je poudarjen pomen sodelovanja z drugimi izvajalci zagotovil (Standard 9.5) ter komuniciranja o ugotovitvah na ravni organizacije (Standard 11.3). Čeprav ti razvojni premiki prinašajo večjo jasnost, pa hkrati odpirajo tudi praktične izzive za vodje in funkcije notranjih revizij. Na podlagi strokovnih izkušenj in spoznanj iz prakse sta v prispevku obravnavani dve povezani področji. Prvo se nanaša na usklajevanje in zanašanje, kar je ponazorjeno s študijo primera, v kateri je funkcija notranje revizije sistematično ocenila in se kasneje začela zanašati na delo razvijajoče se druge funkcije v organizaciji. Študija primera prikaže, kako lahko priprava preglednice dajalcev zagotovil, strukturirana ocena in pogojno zanašanje okrepijo celovito mnenje notranje revizije ob hkratnem ohranjanju neodvisnosti. Drugo področje se osredotoča na oblikovanje letnih celovitih mnenj, pri čemer obravnava pogoje, omejitve obsega in uporabo strokovne presoje, kar je potrebno za oblikovanje verodostojnih sklepnih ugotovitev. Prispevek se sklene z razmislekom o posledicah za vodje notranjih revizij in poudarkom, kako lahko izboljšano usklajevanje, zanašanje na druge in mnenja na ravni organizacije prispevajo k celovitejši podaji zagotovila z višjo dodano vrednostjo.
Jerneja Potočnik
Trajnostno poročanje: izzivi zagotavljanja podatkov, pomen notranjih kontrol in vloga notranjega revizorja
Sodobno poslovno okolje je vse bolj kompleksno ter prepleteno z regulativnimi, družbenimi in okoljskimi zahtevami. Podjetja se ne merijo več le po finančnih izidih, temveč tudi po tem, kako njihove aktivnosti vplivajo na okolje, družbo in korporativno upravljanje. Pri tem je uvedba direktive CSRD prelomna, saj zahteva obvezno, standardizirano in preverljivo trajnostno poročanje za širok krog podjetij v Evropski uniji. CSRD prinaša več kot zgolj nove zakonske obveznosti - predstavlja prehod v celovito poročanje, ki združuje finančne in trajnostne informacije ter povezuje podatke iz različnih poslovnih procesov. Podjetja se tako soočajo z izzivom zagotavljanja zanesljivih, popolnih in sledljivih podatkov, ki bodo predmet zunanjega zagotovila. V tem procesu postaja notranja revizija ključni partner, saj s svojo neodvisnostjo, strokovnim znanjem in sistematičnim pristopom zagotavlja, da podjetje ustrezno vzpostavi notranje kontrole, optimizira procese in pripravi podatke, skladne z zahtevami direktive CSRD in standardi ESRS (Evropski standardi poročanja o trajnostnosti). Pričujoči članek se osredotoča na zahteve direktive CSRD glede poročanja, na glavne izzive pri zbiranju in obdelavi podatkov ter na vlogo notranje revizije, ki je nepogrešljiva pri zagotavljanju kakovosti in zanesljivosti trajnostnega poročanja. Ključne besede: CSRD, ESG, zbiranje podatkov, notranje kontrole, notranja revizija
mag. Maja Hmelak
Tematska zahteva za kibernetsko varnost
V letu 2024 je bil prenovljen Mednarodni okvir strokovnega ravnanja pri notranjem revidiranju (angl. International Professional Practices Framework - IPPF), ki v osrednji del poleg standardov vključuje tudi tematske zahteve (angl. Topical Requirements). Gre za novo, obvezno sestavino okvira, katere namen je izboljšati doslednost, strokovnost in primerljivost notranjerevizijskih poslov na področjih z visoko stopnjo tveganja. Tematske zahteve določajo minimalna osnovna merila za presojo treh ključnih vidikov: upravljanja, obvladovanja tveganj in notranjega kontroliranja. Februarja 2025 je bila izdana prva tematska zahteva, ki se nanaša na kibernetsko varnost, skupaj z obsežnim uporabniškim priročnikom. Tema je še posebej aktualna, ker je Slovenija v letu 2025 sprejela nov Zakon o informacijski varnosti (ZInfv-1), s katerim je bil v nacionalni pravni red prenesen zahteven evropski regulativni okvir - Direktiva (EU) 2022/2555 o ukrepih za visoko skupno raven kibernetske varnosti (NIS 2). Zakon širi krog zavezancev na številne organizacije v javnem sektorju in uvaja obveznosti, kot so imenovanje odgovornih oseb, izvajanje varnostnih ukrepov in poročanje o incidentih. S tem dobiva področje kibernetske varnosti večji pomen tudi z vidika notranje revizije, ki bo morala v prihodnje vse pogosteje presojati, kako organizacije obvladujejo ta tveganja - in ali to počnejo skladno s predpisi. Tematska zahteva za kibernetsko varnost ponuja standardiziran in praktično uporaben okvir, ki je za notranje revizorje lahko orodje za učinkovito in skladno izvedbo revizij na tem zahtevnem področju.
Zoja Urbanček, dr. Daniel Zdolšek
Pogajanja med revizorjem in revidiranim podjetjem
V prispevku so predstavljene glavne ugotovitve raziskav o pogajanjih med revizorjem in revidiranim podjetjem, ki jih literatura opredeljuje kot razpravo o nasprotujočih si pogledih med revizorjem in poslovodstvom revidiranega podjetja. Na podlagi proučitve preteklih raziskav obravnavamo revizijska pogajanja, njihove značilnosti ter možne razloge zanje (na primer teoretični model dinamičnih pogajanj med revizorjem in revidiranim podjetjem, angl. Dynamic theory-based model of auditor-client management negotiation, ki sta ga obravnavala Salterio in Gibbins, 2012; proces pogajanj po Brownu in Wrightu, 2008). Na eni strani revizorji in na drugi revidirana podjetja lahko vstopijo v pogajanja z različnimi pogajalskimi strategijami. V prispevku predstavimo možne pogajalske strategije revizorjev in kako pogajalske izkušnje revizorja vplivajo na potek pogajanj. Predstavimo tudi možne strategije v pogajanjih, ki jih lahko uporabijo revidirana podjetja.
Iz prakse za prakso
Presoja in dokumentiranje pomembnosti vpliva nerevizijskih storitev na računovodske izkaze naročnikov, ki niso subjekti javnega interesa
Iz prakse za prakso (PR-REV 6-3/25) Revizijski svet je na svoji seji pojasnil stališče glede presoje in dokumentiranja pomembnosti vpliva nerevizijskih storitev na računovodske izkaze naročnikov, ki niso subjekti javnega interesa.
Iz prakse za prakso
Vpliv dejavnikov ESG na ocenjevanje vrednosti nepremičnin in drugih opredmetenih sredstev
Iz prakse za prakso (PR-OC 6-6/25) Pristope mednarodnih strokovnih organizacij glede vključevanja in vpliva dejavnikov ESG na ocenjevanje vrednosti nepremičnin in drugih opredmetenih sredstev je na svoji seji obravnaval Odbor sekcije pooblaščenih ocenjevalcev vrednosti in o tem pripravil poročilo.
Iz prakse za prakso
Notranjerevizijski pregledi zunanjih izvajalcev
Iz prakse za prakso (PR-NR 6-5/25) Problematiko notranjerevizijskih pregledov zunanjih izvajalcev je obravnaval Odbor sekcije preizkušenih notranjih revizorjev in o tem pripravil strokovno razlago.
Iz prakse za prakso
Davčna obravnava dobičkov ali izgub iz odsvojitve kapitalskih finančnih instrumentov po ZDDPO-2
Iz prakse za prakso (PR-DAV 6-4/25) Vprašanje davčne obravnave dobičkov ali izgub iz odsvojitve kapitalskih finančnih instrumentov po ZDDPO-2 je na svoji seji obravnaval Odbor sekcije preizkušenih davčnikov in o tem pripravil strokovno razlago.
Iz prakse za prakso
Razvrščanje najemov pri najemodajalcih
STROKOVNA RAZLAGA KOMISIJE ZA SLOVENSKE RAČUNOVODSKE STANDARDE ŠT. 5, 21. AVGUST 2025 (SR-RAC 6-5/25) Na Slovenski inštitut za revizijo je bilo naslovljeno vprašanje, kako ravna organizacija - najemodajalec pri razvrščanju najemov, kadar lastništvo nad predmetom najema po obdobju najema preide na najemnika ali tretjo osebo. Najemodajalec namreč s sklenitvijo tovrstnega posla upravlja oziroma zavaruje tveganja, ki jim je izpostavljen, in povečuje dobičkonosnost posla. Dogovor o prenosu lastništva in/ali odkupu predmeta najema po preteku obdobja najema se sklene med najemodajalcem in najemnikom, lahko pa tudi med najemodajalcem in dobaviteljem predmeta najema ali tretjo osebo. Tak dogovor se sklene ob sklenitvi najemne pogodbe z najemnikom ali pred tem, pri čemer najemniku ta posel ni nujno poznan.
Iz prakse za prakso
Razumevanje besedne zveze »obvezna revizija« in besede »revizija« v Slovenskih računovodskih standardih (2024)
STROKOVNA RAZLAGA KOMISIJE ZA SLOVENSKE RAČUNOVODSKE STANDARDE ŠT. 6, 14. OKTOBER 2025 (SR-RAC 6-6/25) Na Slovenski inštitut za revizijo je bilo naslovljeno vprašanje, ali mora majhna družba, ki po ZGD-1 ni zavezana k obvezni reviziji, je pa $k$ reviziji zavezana po drugi pravni podlagi, na primer koncesijski pogodbi, obvezno knjižiti rezervacije za jubilejne nagrade in odpravnine. Iz vprašanja izhaja, da je treba pojasniti, kaj pomenita besedna zveza »obvezna revizija« in beseda »revizija« v Slovenskih računovodskih standardih 2024 (v nadaljevanju SRS).
Iz prakse za prakso
Zanašanje na certifikate ISO
Iz prakse za prakso (PR-RIS 6-6/25 Vse pogosteje se naročniki, strokovnjaki in revizorji pri izbiri ter ocenjevanju dobaviteljev in tveganj v dobavni verigi zanašajo na certifikate ISO, vendar pri tem niso vedno dovolj selektivni.
Novosti in obvestila
Kandidati, ki so uspešno zaključili izobraževanje pri Inštitutu
Kandidati, ki so uspešno zaključili izobraževanje pri Inštitutu