Navigacija
Naročite revijo SIR*IUS
Portal TFL

Revija SIR*IUS - številka 6, letnik 2018

Revija SIR*IUS

SIR*IUS je revija za teorijo in prakso revizije, računovodstva, davkov, financ, ocenjevanja vrednosti in drugih sorodnih področij (naslednica revije Revizor). Zbirka obsega arhiv od leta 2013 dalje. Izhaja 6 x letno.

Strokovna revija
Slovenski inštitut za revizijo
dr. Marjan Odar
mag. Mitja Skitek - revizija, Milan Jagrič - notranja revizija, dr. Samo Javornik - ocenjevanje vrednosti, Saša Jerman - davki, Mihael Kranjc - računovodstvo, dr. Aleš Živkovič - revizija informacijskih sistemov
Hilde Blomme; prof dr. Andrew D. Chambers, professor emeritus; prof. dr. Slavka Kavčič; prof. dr. Bojana Korošec; Lorena Mošnja Škare; dr. Derek Oliver; prof. dr. Milena Peršić; prof. dr Ivan Turk; prof. dr. Lajoš Žager

Želite dostop do člankov revije?

Brezplačna registracija
Dr. Marjan Odar

Dr. Marjan Odar

Uvodnik

Še malo, pa se bomo po indijanskem poletju prebudili v jasen mrzel zimski dan. Opa, pa se bomo res? Ali pa bomo morda sneg občudovali le še virtualno in se zares kepali v nekih drugih okoljih? Meteorologi resno opozarjajo in svarijo, da se mora človeštvo globoko zamisliti in hitro ukrepati. Drugače bo lahko prepozno in se velikim klimatskim spremembam ne bomo mogli izogniti. Še malo, pa se bomo po indijanskem poletju prebudili v jasen mrzel zimski dan. Opa, pa se bomo res?

mag. Mira Rataj Siročić

mag. Mira Rataj Siročić

Zagotavljanje in svetovanje – kje smo danes in v katero smer gremo

Mednarodni standardi strokovnega ravnanja pri notranjem revidiranju opredeljujejo dve ključni storitvi notranjega revidiranja, in sicer: zagotavljanje in svetovanje. Potrebe in pričakovanja ključnih notranjerevizijskih strank so različna, prav tako njihovo dojemanje dodane vrednosti notranje revizije. Primarna storitev notranje revizije je pogosto še vedno zagotavljanje, ki lahko vključuje tudi svetovanje. Zadnje lahko notranji revizorji izvajajo na več načinov. Dejstvo pa je, da svetovanje ni povsem ustrezno formalno urejeno. Ključni izziv pri tem je ohraniti neodvisnost in nepristranskost notranjih revizorjev. V prihodnje bo mogoče v večjih notranjih revizijah prišlo celo do ločitve izvajanja formalnih svetovalnih poslov od zagotavljanja.

mag. Matej Drašček in dr. Adriana Rejc Buhovac

mag. Matej Drašček in dr. Adriana Rejc Buhovac

Quo Vadis strateški management? Pretekli in sodobni trendi strateškega managementa

Pomembnost strateškega managementa narašča v akademskem in poslovnem svetu. Da bi znali predvideti njegov prihodnji razvoj, je treba razumeti njegovo preteklost. V članku na inovativen način, s pregledom vsebin po avtorjih, predstavimo pretekle trende strateškega managementa z vsemi pomembnimi mejniki. Nato prikažemo sodobne teorije in trende na področju strategij, ki bodo v prihodnje verjetno pomembno vplivali na poslovanje vseh organizacij.

Tina Toman Pfajfar

Tina Toman Pfajfar

Novosti pri pravilih notranjega revidiranja

V članku so predstavljene nekatere novosti pri pravilih notranjega revidiranja, ki spadajo v Hierarhijo pravil notranjega revidiranja. Članek povzema bistvene novosti pri dodatnih navodilih.

mag. Blanka Vezjak , mag. poslovne politike in organiziranja, spec. za revizijo poslovanja in svetovanje pri poslovanju

mag. Blanka Vezjak , mag. poslovne politike in organiziranja, spec. za revizijo poslovanja in svetovanje pri poslovanju

Katera znanja potrebuje notranji revizor, da dela prave stvari?

Z izvedbo prave stvari dosežemo cilj ali cilje, ki jim je namenjena. Notranji revizorji izvajamo prave stvari, ko se osredotočamo na ključna tvegana področja in priporočamo izboljšave, ki prispevajo k uspešnemu izpolnjevanju nalog organizacije. Za to pa potrebujemo vrsto znanj, kot so notranjerevizijska, računovodska, o notranjih kontrolah, upravljanju tveganj, upravljanju organizacije. Gre za temeljna, nujno potrebna znanja. Notranji revizorji, ki težimo k odličnosti in smo usmerjeni v prihodnost, pa potrebujemo tudi vrsto drugih. Nekatera od teh predstavljam v prispevku.

mag. Daniel Zdolšek

mag. Daniel Zdolšek

Razlike ter možna razmerja med dajanjem zagotovil in svetovanjem v notranji reviziji

Strokovna pravila s področja notranjega revidiranja dopuščajo, da notranji revizor opravlja ali dejavnost dajanja zagotovil ali dejavnost svetovanja. Namen pričujočega prispevka je prikazati položaj svetovanja v notranji reviziji, težave v zvezi s tem in možna razmerja med obema dejavnostma. Opravljen je bil pregled različnih raziskav, vendar svetovanje v notranji reviziji v njih ni poglobljeno obravnavano; ugotovljeno pa je, da "sobivanje" obeh dejavnosti ni brez težav. Težave, ki jih ima notranji revizor, so zaradi pregledovanja lastnega dela, navezanosti na stranko in domačnosti, nedopustnega ustrahovanja ipd. Notranji revizorji zato nimajo enotnega stališča glede svetovanja. To namreč ne bi smelo vplivati na ugled ali mu škodovati ter položaj/vlogo notranjega revizorja v organizaciji. Van Twist, van der Steen, de Korte in Nuijten (2015) so edini do sedaj objavili izsledke o zaznanih razmerjih med dajanjem zagotovil in svetovanjem. Na podlagi navedb notranjih revizorjev so prepoznali pet različnih razmerij med obema dejavnostma. Obstoj različnih razmerij kaže odsotnost enotnega razumevanja in stališča glede obeh dejavnosti med notranjimi revizorji. Zato obstaja negotovost glede tega, kaj počne notranji revizor - tako v organizaciji kot tudi (širši) javnosti. Prikazana razmerja so izhodišče za to, da lahko notranji revizor (kritično) razmisli o svetovanju v notranji reviziji in svojem ravnanju. Izziv za notranjega revizorja pa je njegovo nadaljnje ravnanje, ko gre za (morebitno) spremembo njegove vloge/položaja in podobe ter komuniciranje o tej spremembi v organizaciji in navzven.

Renato Strojko

Renato Strojko

Funkcionalno in ekološko zastaranje generatorjev toplote

Pri ocenjevanju vrednosti generatorjev toplote (peči, kurilne naprave, kotli) je treba skladno z MSOV 2017 določiti vse oblike zastaranja. Najtežje je prepoznati in določiti funkcionalno in ekološko zastaranje ne samo pri generatorjih toplote, temveč pri vseh premičnih sredstvih. V prispevku so opisani postopki, kako na podlagi različnih vhodnih podatkov ocenimo funkcionalno zastaranje na podlagi energetske učinkovitosti toplotnih generatorjev, katero določa toplotni izkoristek. Ekološko zastaranje pri generatorjih toplote pa nastaja predvsem zaradi okoljevarstvene zakonodaje, ki čedalje ostreje omejuje emisije dimnih plinov. Prikazani so postopki na podlagi različnih vhodnih podatkov za oceno vrednosti ekološkega zastaranja.

Skladnost pogodbe z določbami uredbe GDPR za obdelovalce

IZ PRAKSE ZA PRAKSO (PR-REV 6-6/18) Revizijski svet je na svoji seji pojasnil stališče glede skladnosti pogodbe o revidiranju z določbami uredbe GDPR (odslej Uredbe).

Presojanje skladnosti objekta s pogoji iz gradbenega dovoljenja

IZ PRAKSE ZA PRAKSO (PR-OV 6-6/18) Odbor sekcije pooblaščenih ocenjevalcev vrednosti je na svoji seji obravnaval ravnanje pooblaščenega ocenjevalca vrednosti v zvezi s presojo oziroma poročanjem, ali je ocenjevana nepremičnina zgrajena v skladu z gradbenim oziroma uporabnim dovoljenjem.

Navzkrižno sklicevanje med delovnim programom, revizijskimi dokazi in ugotovitvami notranje revizije

IZ PRAKSE ZA PRAKSO (PR-NR 8-6/18)

Pojasnilo izračuna celotnega poslovnega izida skupaj z odhodki za obresti (EBIT) in celotnega poslovnega izida, povečanega za amortizacijo in odhodke za obresti (EBITDA)

IZ PRAKSE ZA PRAKSO (PR-RAČ 6-6/18) Izračun celotnega poslovnega izida skupaj z odhodki za obresti (EBIT) in celotnega poslovnega izida, povečanega za amortizacijo in odhodke za obresti (EBITDA), je obravnaval Odbor sekcije preizkušenih računovodij in računovodij in pripravil naslednjo strokovno razlago.

Pogoji za uveljavljanje pravice do odbitka DDV-ja in začetek teka roka za uveljavljanje odbitka DDV-ja

IZ PRAKSE ZA PRAKSO (PR-DAV 5-6/18) Odbor sekcije preizkušenih davčnikov je na svoji seji obravnaval problematiko izpolnjevanja pogojev za uveljavljanje pravice do odbitka DDV-ja in začetek teka roka za uveljavljanje odbitka DDV-ja.

Praktični vidiki poročanja pri poslih dajanja zagotovil in revidiranja informacijskih sistemov

IZ PRAKSE ZA PRAKSO (PR-RIS 6-6/18) Problematiko poročanja pri poslih dajanja zagotovil in revidiranja informacijskih sistemov (v nadaljevanju IS) je obravnaval Odbor sekcije preizkušenih revizorjev informacijskih sistemov (v nadaljevanju PRIS) in pripravil strokovno razlago.

Maja Hmelak

Maja Hmelak

Globalne smernice za revizijo tehnologij – dobre prakse notranjih revizorjev

Prevladujoča vloga informacijskih tehnologij v sodobni družbi predstavlja velik izziv za revizijske poklice: še revizorji informacijskih sistemov včasih s težavo sledijo ključnim tehnološkim trendom, revizija računovodskih izkazov je v zadnjih letih zaradi prevar, zasnovanih na zlorabi informacijskih tehnologij, spregledala več odmevnih prevar, notranji revizorji pa se z informacijskimi tehnologijami soočajo pri presoji prav vsakega vidika poslovanja in svojega dela brez temeljitega razumevanja informacijskih tehnologij, skoraj ne morejo več opravljati. Prav notranji revizorji pa so se na izzive, ki jih njihovemu delu predstavljajo informacijske tehnologije, hitro in zelo učinkovito odzvali. Krovna organizacija notranjih revizorjev Inštitut notranjih revizorjev (angl. The Institute of Internal Auditors, IIA), ki je med drugim odgovorna za pripravo standardov notranjerevizijskega dela, se zaveda, da od notranjih revizorjev ni mogoče pričakovati, da bodo imeli znanje in izkušnje revizorja informacijskih sistemov. Zato je pripravila več notranjim revizorjem prilagojenih publikacij - smernic, ki obravnavajo različna področja upravljanja in revidiranja informacijskih tehnologij, na primer uvajanje sprememb in popravkov informacijskih tehnologij, vodenje projektov, prevare, izvedene s pomočjo informacijskih tehnologij, informacijsko varnost in številne druge. Te globalne smernice za revidiranje tehnologij (angl. Global Technology Audit Guide, GTAG) so pripravljene v jeziku notranjih revizorjev, IIA pa jih je tudi ustrezno umestila v svoj Mednarodni okvir delovanja notranjih revizorjev (angl. International Professional Practices Framework, IPPF). V prvem članku naše serije o GTAG-u bomo predstavili umestitev smernic GTAG v IPPF, njihovo strukturo in seznam razpoložljivih smernic.

Maja Hmelak

Maja Hmelak

Smernica GTAG – tveganja in kontrole informacijskih tehnologij

Cilj smernice GTAG - Tveganja in kontrole informacijskih tehnologij je, da se notranji revizorji in drugi bralci bolje seznanijo s področjem tveganj in splošnih kontrol informacijskih tehnologij, oziroma da osvojijo ustrezno besedišče za komunikacijo tako s poslovodstvom kot tudi z informatiki. Tako bodo lahko sledili hitro spreminjajočim se in kompleksnim trendom informacijskih tehnologij. Smernica opredeljuje ključne deležnike na področju informacijskih rešitev v organizaciji, znanja in spretnosti, ki jih potrebuje notranji revizor za ocenjevanje notranjih kontrol informacijskih tehnologij, tehnike za ocenjevanje tveganj in kontrol informacijskih tehnologij ter ključne elemente poročanja o tovrstnih pregledih.

Kandidati, ki so uspešno zaključili izobraževanje pri inštitutu

V okviru izobraževanja je Slovenski inštitut za revizijo organiziral zaključne izpite za kandidate, vpisane v izobraževanje za pridobitev strokovnih znanj za opravljanje nalog pooblaščenega revizorja, pooblaščenega ocenjevalca vrednosti podjetij, pooblaščenega ocenjevalca vrednosti nepremičnin ter pridobitev strokovnih nazivov preizkušeni notranji revizor in preizkušeni računovodja.

Potrebujete pomoč? Pokličite nas na 01 432 42 43 ali pošljite sporočilo.
 
x Dialog title
dialog window