V določenih primerih lahko naročnik pri oddaji javnega naročila uporabi postopek s pogajanji brez predhodne objave. Gre za izjemo od standardnih postopkov javnega naročanja, ki omogoča večjo fleksibilnost, a hkrati zahteva posebno utemeljitev in skrbno dokumentacijo.

V katerih primerih je postopek dovoljen?

Postopek s pogajanji brez predhodne objave je dopusten le v zakonsko določenih okoliščinah, med katerimi so najpogostejše:

Če v predhodnem postopku ni bilo prejetih nobenih ponudb ali prijav, ali če so bile vse ponudbe neustrezne. V tem primeru naročnik lahko postopek ponovi, vendar brez bistvenih sprememb pogojev, določenih v izvorni razpisni dokumentaciji.

Kadar obstaja izključna možnost izvedbe s strani enega samega ponudnika, denimo zaradi tehničnih razlogov, zaščite avtorskih ali intelektualnih pravic ali če gre za unikatno umetniško delo.

V primerih skrajne nujnosti, kot so naravne nesreče ali nepredvidene okoliščine, kjer ni mogoče pravočasno izvesti običajnega postopka.

Za dodatne dobave ali storitve, ki jih lahko zagotovi le prvotni izvajalec zaradi tehnične usklajenosti z že obstoječo opremo ali storitvijo.

Posebnosti in obveznosti naročnika

Pri izvajanju postopka mora naročnik jasno navesti razloge za njegovo uporabo. V določenih primerih mora svojo namero posredovati tudi zagovornikom javnega interesa. Med samimi pogajanji je naročnik dolžan vnaprej napovedati zadnji krog pogajanj, razen če je bilo število krogov že določeno.

Naročnik mora povabiti zgolj tiste gospodarske subjekte, ki izkazujejo ustrezno usposobljenost. Roki za oddajo prijav in ponudb morajo biti razumni in sorazmerni zahtevnosti naročila.

Postopek s pogajanji brez predhodne objave omogoča naročniku večjo operativnost v izjemnih okoliščinah, a hkrati zahteva dosledno spoštovanje zakonskih pogojev in transparentno dokumentacijo odločitev. Pravilna uporaba tega postopka zagotavlja ravnovesje med nujnostjo izvedbe in pravico do poštene konkurence.