TFL Vsebine / TFLGlasnik

Republika Slovenija se že od osemdesetih let 20. stoletja sooča z dejstvom, da Italijanska republika radijski spekter uporablja mednarodno neusklajeno in pri tem ne spoštuje mednarodnih sporazumov, ki urejajo uporabo radiofrekvenčnega spektra za radiodifuzijo na obmejnih območjih. Uradni organi Italijanske republike radijskim in televizijskim postajam dovoljujejo uporabo frekvenc, ki so bile z mednarodnimi sporazumi dodeljene Republiki Sloveniji. Pri tem ne upoštevajo usklajevalnih postopkov, temveč enostransko dodeljujejo vse razpoložljive frekvence tega dela radijskega spektra. Italijanska republika radiodifuzni del spektra uporablja neusklajeno s sporazumi in pravili Medna- rodne telekomunikacijske zveze (International Telecommunication Union – ITU) ter tudi zakonodajo EU, kar na obmejnih območjih z drugimi državami povzroča medsebojno motenje. Gre za dolgoletne težave, s katerimi se srečujejo tudi preostale sosede Italijanske Republike, ne le Republika Slovenija. Posledično je ob zahodni državni meji sprejemanje slovenskih radijskih programov na fre kvencah, ki so bile z mednarodnimi sporazumi dodeljene Republiki Sloveniji, moteno ali celo onemogočeno. S tem se Republiki Sloveniji povzročata gospodarska in družbena škoda.

V Republiki Sloveniji je skladno z Zakonom o elektronskih komunikacijah (ZEKom-1) pristojnost upravljanja radijskega spektra podeljena Agenciji za komunikacijska omrežja in storitve (AKOS), ki pri tem upošteva strateške usmeritve ministrstva, pristojnega za elektronske komunikacije, tj. Ministrstva za javno upravo. Zaradi kompleksnosti problematike je Vlada RS leta 2012 ustanovila Medresorsko delovno skupino za urejanje radijskega spektra z Italijansko republiko. Slednja na medresorski ravni usklajuje ukrepe za rešitev problematike neusklajene uporabe radijskega spektra na zahodni državni meji in o tem poroča Vladi Republike Slovenije o svojem. Njena poročila vključujejo tudi predloge sklepov za nadaljnje aktivnosti.

V letih po 2012, ko sosednja država pri digitalnem prehodu iz analognega na digitalno televizijsko oddajanje (DVB-T) ni izrabila zmogljivosti digitalne tehnologije v obliki bistveno večjih prenosnih zmogljivosti, s katerimi bi lahko v celoti odpravila vse televizijske motnje, je AKOS na zahodni meji izpeljal dvoletni projekt zasedbe naših nezasedenih televizijskih frekvenc. Na teh frekvencah¹ je Radio Televizija Slovenija (RTV Slovenija) po pogodbi z AKOS-om v smeri sosednje države oddajala testni signal. To je bil eden od razlogov, da je Italijanska republika pripravila ustrezen zakon in oblikovala kompenzacijski sklad (51 milijonov evrov), s katerim so nekaterim italijanskim televizijskim postajam kompenzirali umik iz prizemne radiodifuzije. Dolgoletni problem radijskih motenj na obmejnih področjih z Italijansko republiko je bil tako po večletnih prizadevanjih Vlade RS na bilateralni in multilateralni ravni ter drugih italijanskih sosed na začetku leta 2017 rešen na televizijskem delu spektra.

1. Reševanje problematike radijskega motenja na FM-delu radijskega spektra

Medresorska delovna skupina po letu 2016 svoje aktivnosti usmerja na rešitev radijskih motenj na delu radijskega spektra, ki se uporablja za analogno FM² oddajanje radijskih programov:

Ministrstvo za javno upravo in AKOS redno obveščata ITU in Evropsko komisijo o motnjah uporabe radijskega spektra;

• posredovani so bili pozivi italijanski vladi, ITU in Evropski komisiji;
• Ministrstvo za zunanje zadeve je na Italijo naslovilo tri diplomatske note s pozivom za odpravo motenj in na pogovor poklicalo italijanskega veleposlanika;
• v letih 2017–2019 smo se udeležili treh multilateralnih sestankov pod pokroviteljstvom ITU, zadnji multilateralni sestanek je bil letos junija;
• problematika je bila na dnevnem redu več dvostranskih sestankov med Italijansko republiko in Republiko Slovenijo;
• nadaljevali smo postopek mediacije pri Evropski komisiji v okviru Skupine za politiko radijskega spektra (Radio Spectrum Policy Group – RSPG);
• usklajujemo pravdanje z italijanskimi radijskimi postajami pred italijanskimi in slovenskimi sodišči;
• pripravili smo zakonsko podlago za sprejem tehničnih ukrepov;
• izvajamo tehnične ukrepe za izboljšanje sprejema radijskih programov v Republiki Sloveniji.

Po prvem multilateralnem sestanku leta 2011 v Ženevi o motnjah na televizijskem delu radijskega spektra je bil na predlog Republike Slovenije oktobra 2017 v Rimu v soorganizaciji ITU in Italijanske republike drugi multilateralni sestanek (udeležile so se ga Italijanska republika, Francija, Švicarska konfederacija, Hrvaška, Malta in Republika Slovenija). Prisotne sosednje države so pohvalile italijanski pristop in pozitivne rezultate reševanja motenja na televizijskem delu radijskega spektra. Izrazile so pričakovanje, da bo Italijanska republika podoben način reševanja uporabila tudi za očiščenje FM radijskega spektra. Tretji multilateralni sestanek, na katerem smo pregledali izvajanje sklepov drugega multilateralnega sestanka, je bil pod okriljem ITU spet organiziran v Rimu sredi leta 2018. Ministrstvo za javno upravo je po dogovoru z ITU 8. in 9. julija 2019 v Ljubljani gostilo četrti multilateralni sestanek. Namenjen je bil nadaljnjemu iskanju rešitve problematike neusklajene uporabe FM-dela radijskega spektra oziroma uresničevanju že dogovorjenih ukrepov. Peti multilateralni sestanek v organizaciji ITU je potekal 14. in 15. junija 2021.

Težave v delu radijskega spektra, ki se uporablja za analogni FM radio, so objektivno težje rešljive, saj so globoko ukoreninjene v italijanski zakonodaji in v zelo močni radijski produkciji. Neusklajeno uporabo tega dela radijskega spektra je Italijanska republika začela že v začetku 80. let 20. stoletja. Tukaj ni predvidenega digitalnega prehoda z določenim datumom preklopa (angl. switch-off), kot je bil na televizijskem področju. Z vidika razvoja radiodifuzije radijskih programov in reševanja radijskih motenj med Republiko Slovenijo in Italijansko republiko smo v časovno prelomnem trenutku postopnega uvajanja digitalne radiodifuzije po tehnologiji DAB+ (angl. Digital Audio Broadcasting). Rešitev kompleksnega problema radijskega motenja zaradi neusklajene uporabe radijskega spektra vidimo v razbremenitvi potreb po FM frekvencah s prehodom čim več italijanskih radijskih postaj na digitalno oddajanje radijskih programov DAB+ in nato v preureditvi uporabe FM dela radijskega spektra ter odpravi radijskega motenja. Zato razvoju DAB+ radiodifuzije in dosledni mednarodni koordinaciji frekvenc za DAB+ namenjamo posebno pozornost. Z vi dika odprave radijskega motenja je naš interes hiter razvoj oddajnega omrežja za digitalni radio DAB+ in njegova čim hitrejša in čim širša uveljavitev pri nas in v sosednji državi. S tem bi se potencialno lahko nekatere radijske postaje iz FM preselile na DAB+ oddajanje, s čimer bi se pritisk na FM frekvence zmanjšal. Navsezadnje so stroški digitalnega oddajanja lahko bistveno nižji od analognega FM oddajanja. Tako bi bili postavljeni temelji za odpravo motenja. Dolgoročno bi bilo smiselno postaviti datum popolnega prehoda na DAB+ radio in izklop FM radia, kot so to na primer na nacionalni ravni že storili na Norveškem.

Za nemoteno uporabo radijskega spektra na obmejnih območjih med državami brez medsebojnega radijskega motenja je potrebno usklajevanje uporabe radijskega spektra vse do posameznih radijskih frekvenc, kar urejajo pravila ITU in sporazumi, doseženi v njegovem okviru. Zahtevo po mednarodnem usklajevanju uporabe radijskega spektra in sklicevanje na pravila ITU vključuje tudi zakonodaja EU s področja elektronskih komunikacij. Ta določila so bila vnesena v zakonodajo EU na slovensko zahtevo v času prvega predsedovanja Republike Slovenije Svetu EU leta 2008. V tem delu italijanska zakonodaja ni neusklajena samo s pravili ITU in sporazumi, temveč tudi s pravnim redom EU, na kar smo večkrat opozorili Evropsko komisijo, ki pa ne sproži postopka ugotavljanja neustreznega prenosa zakonodaje EU.

Zaradi takega nezadovoljivega stanja smo na sklepne dokumente ITU na Svetovni radijski konferenci 2015 vložili pridržek, da si slovenska vlada pridržuje pravico ukrepanja za zaščito lastnih interesov, če katera od članic ITU ne bi upoštevala njena pravila. S tem smo napovedali uporabo tehničnih ukrepov oziroma uporabo frekvenc in oddajnih parametrov, s katerimi bi odstopali od usklajenih in podpisanih ITU sporazumov. Na tej osnovi smo z novelo Zakona o elektronskih komunikacijah (ZEKom-1C) leta 2017 pripravili zakonsko osnovo za tako ukrepanje. Četrti odstavek 24. člena Zakona o elektronskih komunikacijah (ZEKom-1):³

»(4) Pri čezmejnem škodljivem motenju, povzročenem z oddajanjem radijskega signala iz drugih držav v nasprotju z mednarodnopravnimi akti iz drugega odstavka tega člena, lahko agencija sprejme nujne in sorazmerne ukrepe za zaščito nemotene uporabe radiofrekvenčnega spektra v Republiki Sloveniji. Ti ukrepi obsegajo predvsem povečanje dovoljene oddajne moči, spremembo horizontalnega sevalnega diagrama, spremembo polarizacije, spremembo višine antene nad terenom ter spremembo lokacije oddajanja, če se s tem območje pokrivanja ne spremeni.«

Pri uporabi te zakonske določbe posebno pozornost namenjamo sorazmernosti in zasledovanju legitimnega cilja zagotavljanja kakovostnega sprejema radijskih signalov v Republiki Sloveniji. Ob upoštevanju mednarodnopravne in tehnične kompleksnosti problematike radijskega motenja je treba normativno možnost ukrepanja po četrtem odstavku 24. člena ZEKom-1 razumeti kot skrajni ukrep za zaščito nemotene uporabe radijskega spektra v Republiki Sloveniji, ki mora biti skladno z načelom sorazmernosti omejen na najmanjšo možno mero, in uporabljen le takrat, ko niso možne druge rešitve.

Po strateških usmeritvah ministrstva je nato AKOS slovenskim radijskim postajam (večinoma RTV SLO) v obdobju 2018/19 dopolnil 33 ODRF-ov, po katerih lahko zdaj na obmejnih območjih z Italijansko republiko oddajajo z večjimi močmi in prilagojenimi oddajnimi diagrami. Z mednarodnopravnega vidika nas namreč nezakonito motijo italijanske radijske postaje. S tem smo na obmejnih območjih slovenskim poslušalcem zagotovili boljšo kakovost sprejema slovenskih radijskih programov v okoliščinah radijskih motenj iz sosednje države. Republika Slovenija s tem implicitno priznava, da dokler obstajajo motnje z italijanske strani, svojih nacionalnih interesov po nemoteni uporabi radijskega spektra ne more zaščititi drugače, kot da sprejme nujne in sorazmerne zaščitne ukrepe. Ob tem pa še vedno velja, da to počnemo na naših frekvencah, ki so po pravilih ITU dodeljene Republiki Sloveniji oziroma smo jih mednarodno uskladili za uporabo za slovenske radijske postaje.

Tako zaščito interesov omogočajo pravila ITU in Organizacije združenih narodov (OZN), ki smo jih upoštevali pri vložitvi pridržkov in prilagoditvi nacionalne zakonodaje. Ko bo italijanska stran na obmejnih območjih prenehala uporabljati frekvence, ki jih tam ne bi smela, bo AKOS slovenskim radijskim postajam naložil prenehanje uporabe zaščitnih ukrepov.

2. Reševanje problematike radijskega motenja s pravnimi sredstvi

Vlada Republike Slovenije je zaradi tožb italijanskih radijskih postaj proti slovenskim leta 2016 sprejela sklep, da se za zaščito slovenskih interesov uporabijo pravna sredstva, ki so na voljo. Republika Slovenija je tako sprožila tožbe zaradi motenja lastninske pravice oziroma motenja posesti proti dvema italijanskima radijskima postajama na sodiščih v Kopru in Novi Gorici ter proti dvema radijskima postajama na sodiščih v Trstu in Gorici v Italijanski republiki. Skupno je trenutno vključena v 12 pravdnih postopkov: v desetih primerih nastopa kot stranska intervenientka na strani RTV SLO na italijanskih sodiščih, od tega v dveh primerih hkrati tudi kot proti-tožnica in kot tožnica proti dvema italijanskima radijskima postajama v Republiki Sloveniji. V pravdnih postopkih Republiko Slovenijo na slovenskih sodiščih zastopa Državno odvetništvo Republike Slovenije, na italijanskih sodiščih pa odvetnik iz Italijanske republike.

Pri obravnavi pravdanja zaradi radijskega motenja na FM področju je treba upoštevati dejstvo, da se italijanske radijske postaje v tožbah slovenskih radijskih postaj sklicujejo na veljavne odločbe o dodelitvi radijskih frekvenc, ki jih izda upravni organ Italijanske republike. Oddajanje italijanske radijske postaje je skladno z ODRF in nacionalno zakonodajo, zato je s tega vidika njihovo nezadovoljstvo z »motnjami« iz Slovenije razumljivo. Seveda pa italijanske radijske postaje pri tem ne upoštevajo, da jim je upravni organ Italijanske republike izdal ODRF tudi za frekvence, ki jih na obmejnih vplivnih območjih z Republiko Slovenijo ne bi smeli dodeliti oziroma jih italijanska država za uporabo na teh območjih ni mednarodno uskladila s sosednjimi državami in ni njihova »lastnica«. Če v slednjih primerih upoštevamo le notranji pravni red Italijanske republike, je oddajanje italijanskih radijskih postaj lahko povsem zakonito. Če pa upoštevamo mednarodne obveznosti, ki izhajajo iz članstva Italijanske republike v ITU, italijanska država teh frekvenc ne bi smela dodeliti za uporabo na obmejnih območjih z Republiko Slovenijo in italijanske radijske postaje jih ne bi smele uporabljati za oddajanje radijskih programov. Z mednarodnopravnega vidika je v teh primerih italijanski ODRF ničen.

Slovenskim komercialnim radijskim postajam, ki so tožene v Italijanski republiki, smo po zaprosilu za čim učinkovitejše pravdanje pomagali s pravnimi nasveti in nasveti glede mednarodnih vidikov upravljanja ter uporabe radijske ga spektra.

V enem od aktualnih pravdnih postopkov je novembra 2019 tržaško sodišče v prvem končanem primeru tožbe italijanske radijske postaje proti Republiki Sloveniji razsodilo:

• da je Republika Slovenija samo lastnik mednarodno usklajene frekvence,
• da je Republika Slovenija frekvenco dodelila v uporabo RTV SLO,
• da je RTV SLO pravni subjekt, ki oddaja radijski signal,
• da je RTV SLO lastnik oziroma razpolaga z oddajniki in edini odgovoren za morebitne interference na italijanskem ozemlju, in torej za morebitno škodo,
• Republika Slovenija nima z RTV SLO neposredne povezave in tako ne more biti obsojena na izplačilo kakršnekoli škode, ker za to ni temelja.

S to sodbo je tržaško sodišče sicer zavrnilo tožbo italijanske radijske postaje proti Republiki Sloveniji, hkrati pa je vso odgovornost prevalilo na pravni naslov RTV SLO. Italijanska radijska postaja je že med potekom pravde proti Republiki Sloveniji uvidela zmoto in tožbo vložila tudi proti RTV SLO.

V drugem primeru tožbe italijanske radijske postaje proti slovenski zasebni radijski postaji je italijansko Vrhovno kasacijsko sodišče s svojo odločitvijo v prid italijanski radijski postaji potrdilo, da pravni sistem Italijanske republike ne priznava mednarodnih obveznosti, ki izhajajo iz članstva v ITU, hkrati pa skladnost s pravili ITU in sporazumi pričakuje od sosednjih držav. Kasacijsko sodišče je namreč zavrnilo argument slovenskega pritožnika, da uporaba mednarodno neusklajenih radijskih frekvenc ne more uživati pravne zaščite, in dosledno zaščitilo posestno pravico italijanske radijske postaje do frekvence, podeljene po italijanski zakonodaji.

Odločitev sodišča je v nasprotju s stališčem odbora ITU za radijsko regulacijo iz novembra 2017, v katerem je zapisal, da mednarodno neusklajene frekvence nimajo pravice do mednarodnega priznanja, niti ne do zaščite pred motenjem s strani mednarodno usklajenih radijskih frekvenc. Odločitev je navsezadnje v jasnem nasprotju z določilom relevantne direktive EU s področja elektronskih komunikacij, ki od držav članic zahteva spoštovanje radijskih pravil ITU.

Tako enostransko dojemanje pravic in dolžnosti pri usklajevanju uporabe radijskega spektra je nesprejemljivo, zato je treba nadaljevati aktivnosti za uveljavitev mednarodno usklajene uporabe radijskega spektra.

3. Pravni vidiki problematike

Italijanska republika s svojim mednarodno neusklajenim upravljanjem radijskega spektra krši Ustavo, Konvencijo in Radijski pravilnik, ki od držav članic ITU zahtevajo, da ne povzročajo radijskega motenja drugim državam članicam, ki spoštujejo določila Radijskega pravilnika. Italijanska republika je sicer podpisala regionalni mednarodni sporazum GE84,⁴ ki je bil sklenjen v okviru ITU, vendar pa ga ni ratificirala in ga v svojem pravnem redu ne uporablja. Tako sosednja država radijski spekter uporablja v nasprotju z določili mednarodnega sporazuma GE84 in pravili ITU, zaradi česar prihaja do motenja sprejema slovenskih mednarodno usklajenih frekvenc.

Kršitve sporazuma so v naslednjih dejstvih:

• uporabljajo tudi frekvence, ki niso del načrta iz sporazuma GE84. Italijanska republika in posledično italijanske radijske postaje nimajo pravice do uporabe teh frekvenc (2. člen sporazuma GE84 – izvajanje sporazuma);
• čeprav je Italijanska republika podpisnica sporazuma GE84, pred uporabo večine frekvenc ni izvedla postopkov iz 4. člena sporazuma GE84 (Postopek za spreminjanje načrta) in ni pridobila soglasij potencialno prizadetih držav (točka 4.2.1);
• Italijanska republika uporablja mednarodno neusklajene frekvence, ki so brez soglasja Republike Slovenije, in s tem povzroča motenje sprejema slovenskih frekvenc, ki so po mednarodnem sporazumu GE84 dodeljene Republiki Sloveniji.

Kljub neupoštevanju določil sporazuma GE84, ki določajo obveznosti, pa Italijanska republika uporablja njegov 4. člen za zaščito radijskih frekvenc, ki so ji bile dodeljene po sporazumu. Pravice torej koristijo, obveznosti pa ne priznavajo. Osnovno načelo zakonitosti na mednarodni ravni je, da ni sprejemljiva uporaba pravic, ne da bi pri tem sočasno priznali pripadajočih obveznosti. Po splošni mednarodni zakonodaji je neskladnost italijanske zakonodaje na področju upravljanja z radijskim spektrom s tem načelom odgovornost italijanske države.

Italijanski pravni red torej ne priznava mednarodnih obveznosti, ki izhajajo iz sporazumov ITU in posredno iz zakonodaje EU, zato so odločitve italijanskih sodišč v pravdah med slovenskimi in italijanskimi radijskimi postajami praviloma v korist slednjih. Italijanske sodne odločitve zaradi svoje neskladnosti z mednarodnimi sporazumi prek priznanja izvršljivosti v slovenski pravni red vnašajo nekonsistentnost ter ogrožajo nekatere temeljne pravice iz Ustave RS. Odločitve italijanskih sodišč tudi formalno dokazujejo (na primer rimsko kasacijsko sodišče v primeru proti slovenski radijski postaji iz leta 2018), da pravni sistem Italijanske republike ne priznava obveznosti, ki izhajajo iz članstva v ITU, hkrati pa od sosednjih držav pričakujejo skladnost s pravili in sporazumi ITU . Italijanska sodišča namreč praviloma zavračajo argument slovenskih radijskih postaj in Republike Slovenije, da uporaba mednarodno neusklajenih radijskih frekvenc ne more uživati pravne zaščite, in dosledno ščitijo posestno pravico italijanskih radijskih postaj do frekvenc, podeljenih po italijanski zakonodaji. Taka stališča so v nasprotju s stališčem odbora ITU za radijsko regulacijo iz novembra 2017, v katerem je zapisal, da mednarodno neusklajene frekvence nimajo pravice do mednarodnega priznanja, niti ne do zaščite pred motenjem s strani mednarodno usklajenih radijskih frekvenc. Odločitev je navsezadnje v jasnem nasprotju z določilom relevantne direktive EU, ki od držav članic zahte va spoštovanje radijskih pravil ITU.

Pomemben pravni vidik problematike je potencialna zahteva italijanske radijske postaje, da se v Republiki Sloveniji izvrši zanjo ugodna italijanska sodna odločitev. Če bi do priznanja prišlo, se v takem primeru pravosodni sistem države, ki spoštuje svoje mednarodne obveznosti, podreja pravosodnemu sistemu države, ki svojih mednarodnih obveznosti ne spoštuje.

Medsebojno priznavanje tujih sodnih odločitev, kot ga določa zakonodaja EU (Bruseljska uredba I), temelji na privzeti usklajenosti pravosodno-zakonodajnih sistemov držav članic EU. Predpostavka v primeru upravljanja radijskega spektra zaradi italijanskega nespoštovanja relevantne direktive EU prav gotovo ni izpolnjena, zato je neupoštevanje pravil in sporazumov ITU ter posredno relevantne zakonodaje EU s strani Italijanske republike nevzdržno.

Priznanje italijanske sodne odločitve, ki bi bilo v škodo slovenski radijski postaji, bi naše sodišče lahko zavrnilo le iz razloga posega v pravni red Republike Slovenije oziroma ko bi bilo priznanje v očitnem nasprotju z javnim redom v Republiki Sloveniji. Uporaba pridržka pravnega reda pri priznavanju tujih sodnih odločitev pa je po razlagi Sodišča EU upravičena le takrat, ko bi bil s priznanjem in izvršitvijo sodne odločbe, ki je bila sprejeta v drugi državi članici, nesprejemljivo kršen pravni red države, v kateri se zahteva priznanje, ker bi ta odločba posegala v eno od temeljnih načel. Da se zagotovi spoštovanje prepovedi preverjanja tuje sodne odločbe glede vsebine, mora poseg pomeniti očitno kršitev pravnega pravila, ki se v pravnem redu države, v kateri se zahteva priznanje, šteje za bistveno ali očitno kršitev pravice, ki je v tem pravnem redu priznana kot temeljna. Država članica torej lahko zavrne priznanje tuje sodne odločbe, če bi bil s tem nesprejemljivo kršen njen pravni red. Države članice pri tem ne smejo preverjati vsebine sodne odločbe, zato mora tuja sodna odločba bistveno in očitno kršiti pravna pravila, ki so v pravnem redu države priznanja določena kot temeljna.

Pri morebitnih zahtevah po priznanju tujih sodnih odločitev v primeru mednarodno neusklajene uporabe radijskega spektra je eno od izhodišč za utemeljitev uporabe pridržka javnega reda povezovanje radiodifuzije s temeljnimi človekovimi pravicami, saj pripomore k zagotavljanju svobode izražanja iz 39. člena Ustave RS, vključno s svobodo izražanja mnenj ter svobodo sprejemanja in razširjanja informacij. V konkretnih primerih zahtev po priznanju italijanskih sodnih odločitev v Republiki Sloveniji je problematično tudi dejstvo, da Italijanska republika, čeprav zavrača status pogodbenice sporazumov GE84 in GE06, te večkrat uporablja za doseganje svojih koristi, na primer za medna- rodno koordinacijo dela frekvenc, ki jih uporablja za radiodifuzijo. Prav to pa je problematično iz vidika temeljnih načel pravičnosti, saj se nihče ne more sklicevati le na pravice, ne da bi ga hkrati zavezovale tudi obveznosti. Tudi ITU meni, da že podpis teh sporazumov državo podpisnico zavezuje, da radijske frekvence uporablja skladno z njima. Italijanska republika je sporazuma GE84 in GE06 podpisala, ni pa ju ratificirala, zato po njihovi razlagi nista del italijanskega pravnega sistema. Torej naj njihova sodišča ne bi bila zavezana upoštevati mednarodnih obveznosti, ki jih ima na tej osnovi Italijanska republika pri mednarodnem usklajevanju uporabe radijskega spektra.

ODRF, ki jih izdajajo upravni organi Italijanske republike, ne morejo imeta pravnega učinka v Republiki Sloveniji. Če bi jih slovenska sodišča upoštevala, bi to pomenilo dovoljenje za motenje mednarodno usklajenih radijskih frekvenc, ki jih uporabljajo slovenske radijske postaje na ozemlju Republike Slovenije, zato bi bila taka razlaga v nasprotju s slovenskim pravnim redom in mednarodnim pravnim redom, vsekakor pa tudi v nasprotju z javnim redom Republike Slovenije in evropskim javnim redom.

Upravni organ Republike Slovenije, pristojen za upravljanje radijskega spektra, AKOS slovenskim radijskim postajam dodeljuje mednarodno usklajene frekvence, kar je v skladu z javnim redom in pravnim redom, veljavnim v Republiki Sloveniji. Oddajanje italijanskih radijskih postaj na mednarodno ne- usklajenih frekvencah, pa čeprav skladno z dovoljenjem, ki ga je izdal v Italijan- ski republiki pristojni organ, pomeni oddajanje v nasprotju s pravnim in tudi javnim redom Republike Slovenije. Italijanski republiki te frekvence v mednarodnem prostoru namreč niso bile dodeljene za uporabo na obmejnih vplivnih območjih z Republiko Slovenijo in jih tako tam nimajo pravice uporabljati.

Upoštevanje oziroma priznavanje pravnega učinka italijanskih ODRF ne bi pomenilo samo nasprotja z javnim in pravnim redom Republike Slovenije, ampak bi bilo neupravičeno oziroma nesorazmerno tudi z vidika skupnih evropskih vrednot. Javni red je pojem nacionalnega prava, kar pomeni, da načeloma vsaka država določa, katere vrednote šteje za temeljne. Čeprav je javni red načeloma nacionalna kategorija, je treba upoštevati, da države niso izolirane, ampak so medsebojno povezane prek številnih mednarodnih organizacij ter so tudi del mednarodne skupnosti. Številne temeljne vrednote so jim zato sku- pne ali pa to s časom ali prek skupnih pravnih aktov to postanejo. Tako se je v EU razvil tudi pojem »evropski javni red«, po katerem morajo države članice EU spoštovati pravni red, ki jih zavezuje tudi na ravni EU. Evropski javni red je eden od povezovalnih elementov med evropskimi državami, članicami EU. Sodišča držav članic morajo zato upoštevati tudi evropski javni red.

Ena od temeljnih vrednot EU je upoštevanje mednarodnih zavez oziroma obveznosti, med katere spadajo tudi pravila ITU. Mednarodne obveznosti usklajevanja uporabe radijskega spektra vključuje Direktiva Evropskega parlamenta in Sveta 2002/21/ES z dne 7. marca 2002 o skupnem regulativnem okviru za elektronska komunikacijska omrežja in storitve (okvirna direktiva), ki v 9. členu določa upravljanje radijskih frekvenc za elektronske komunikacijske storitve. Tako prvi odstavek 9. člena Okvirne direktive določa, »da države članice poskrbijo za učinkovito upravljanje radijskih frekvenc za elektronske komunikacijske storitve na svojem ozemlju v skladu s členom 8 in 8.a, pri čemer je treba upoštevati, da so radijske frekvence javna dobrina z visoko socialno, kulturno in gospodarsko vrednostjo. Države članice zagotavljajo, da pristojni nacionalni organi razporedijo take radijske frekvence, ki se uporabljajo za zagotavljanje elektronskih komunikacijskih storitev in podelijo splošne odobritve ali individualne pravice uporabe radijskih frekvenc na podlagi objektivnih, preglednih, nediskriminatornih in sorazmernih meril. Pri uporabi tega člena države članice spoštujejo ustrezne mednarodne sporazume, vključno z Radijskim pravilnikom (Radio Regulations) Mednarodne telekomunikacijske zveze (ITU), in lahko upoštevajo javne interese.«

Okvirna Direktiva št. 2002/21 je nadomeščena z Direktivo (EU) 2018/1972 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 11. decembra 2018 o Evropskem zakoniku o elektronskih komunikacijah, ki bi jo morale države članice v nacionalne pravne rede prenesti do 21. decembra 2020. Slednja že v preambuli določa, da je treba spoštovati pravila ITU (zlasti 33. točka uvoda) in v 1. točki 45. člena, podobno kot 9. člen Okvirne direktive, določa, da pri uporabi tega člena države članice spoštujejo ustrezne mednarodne sporazume, vključno s Pravilnikom o radiokomunikacijah ITU in drugimi sporazumi, sprejetimi v okviru ITU, ki se uporabljajo za radiofrekvenčni spekter, kot je sporazum, sprejet na regionalni konferenci o radiokomunikacijah v Ženevi leta 2006 (GE06), ter lahko upoštevajo javne politike.

Iz tega je razvidno, da predpisi EU in podredno nacionalne zakonodaje držav članic EU upoštevajo dejstvo, da je za učinkovito oziroma usklajeno uporabo radijskega spektra v EU nujno spoštovanje relevantnih mednarodnih sporazumov.

Evropski zakonik o elektronskih komunikacijah (EU) 2018/1972 pomeni zavezo vsem državam članicam in tudi Italijanski republiki, da morajo za usklajeno in nemoteno uporabo radijskega spektra spoštovati pravila in sporazume ITU. Italijanska republika teh zavez že na načelni ravni ne upošteva, posledično večina italijanskih ODRF ni skladna s pravili in sporazumi ITU, zato v Republiki Sloveniji ne morejo biti upoštevani in imeti pravnega učinka, saj pri njihovi izdaji niso bila spoštovana pravila mednarodnega prava. Republika Slovenija upošteva svoje mednarodne obveznosti, Italijanska republika pa ne, zato je njihovo upravljanje radijskega spektra v nasprotju z evropskim javnim redom, v nasprotju s skupnimi evropskimi vrednotami in tudi z javnim in pravnim redom Republike Slovenije. Posledično bi pravno lahko ugotovili, da oddajanja italijanskih radijskih postaj na mednarodno neusklajenih radijskih frekvencah v Republiki Sloveniji ne moremo šteti za dovoljeno dejavnost.

Problematika neusklajenosti pravnih sistemov med državama na področju radijskega spektra je vprašanje, ki bi ga bilo primerno nasloviti na Sodišče EU. Republika Italija pri izdaji ODRF ne upošteva mednarodnih sporazumov, zlasti ne sporazuma GE84, ki je nujen za mednarodno usklajeno uporabo FM radijskih frekvenc, zato je relevantno vprašanje, ali njegovo spoštovanje sestavlja del evropskega in slovenskega javnega reda. Gre za razlago prava EU, Sodišče EU pa se o tem vprašanju še ni opredelilo.

Opombe:

* Univerzitetni diplomirani inženir elektrotehnike, svetovalec za digitalne storitve na Stalnem predstavništvu RS pri Evropski uniji v Bruslju, vodja medresorske skupine za urejanje radijskega spektra z Italijansko republiko.
¹    Nosilec Odločb o dodelitvi radijskih frekvenc (ODRF) je bilo ministrstvo.
²    FM je frekvenčna modulacija.
³    Uradni list RS, št. 109/12, 110/13, 40/14 – ZIN-B, 54/14 – odl. US, 81/15 in 40/17.
⁴    GE84: Regionalni sporazum o uporabi pasu 87.5–108 MHz za FM zvokovno radiodifuzijo.

Celoten članek je dostopen za naročnike!