TFL Vsebine / TFLGlasnik

Na nedavni gradbeno-prostorsko-okoljski konferenci, ki jo je pripravila družba Tax-Fin-Lex, je problematika okolja v zvezi z gradnjo drugega tira Divača-Koper, o kateri je podrobno spregovorila, Alenka Dervarič, sicer arhitektka v družbi 2TDK, pritegnila prav posebno pozornost

»S tehničnim umeščanjem trase drugega tira in vseh 37 kilometrov predorov, takoj trčimo v problematiko okolja,« pravi Alenka Dervarič. »Trasa poteka preko cele vrste zavarovanih območji. Zgornji del trase poteka preko celotnega območja Krasa, v okolici Glinščice imamo krajinski park Beka, potem območje Nature 2000, potem reke: Osapska reka s pritoki potoki Škofijski, Vinjanski in Plavski potok ter reka Rižana in Krniški potok.«

TFL Glasnik:
Že iz časov snovanja projekta je bilo jasno, da bo projekt moral upoštevati varovanje vseh teh naravnih danosti.

Alenka Dervarič:
Državni investicijski načrt je bil sprejet leta 2005 in smo že v tistem preverili 17 inačic, da smo izbrali okolju najbolj prijazno. Tako je, recimo, premostitveni objekt viadukta Glinščica v celoti zaprt zaradi preprečevanja posledic v primeru iztirjenja vlaka. Ne nazadnje, reka Glinščica teče proti Italiji in že sedaj med gradnjo zelo pazimo, da ne bi, tako kot bomo pazili kasneje med obratovanjem, reke onesnažili.

TFL Glasnik:
Posebna zgodba, ki so jo vsi pričakovali pa je zgornji del proge, ki poteka po Krasu.

Alenka Dervarič:
Srečo imamo, da je kraški svet pri nas zelo raziskan, zato na trasi pričakujemo 100 manjših in 10 velikih kraških jam. Projekt se je temu prilagodil tako, da iščemo odgovore na vprašanje, kaj se zgodi, če trčimo v neko kraško jamo in smo že sedaj predvideli morebitne izvedbe v sklopu projekta za izvedbo.

Hkrati z jamami se na Krasu pojavi problematika vode zaradi možnosti vdora vode med gradnjo. V veliko pomoč so nam georadarji, ki lahko z veliko verjetnostjo napovedo, kakšno je stanje, preden se v projekt vključijo gradbinci.

TFL Glasnik:
Posebne zahteve glede varovanja okolja so nastajale že v času načrtovanja gradnje in jih je potrebno upoštevati v celotnem času izvajanja del. Glede na vse okoljske ukrepe je pričakovati, da v času obratovanja ne bo stalnih negativnih vplivov, saj je skorajda celotna proga pod zemljo.

Alenka Dervarič:
Za čas izvajanja del so ukrepi predpisani z vsemi okoljskimi dokumenti. V fazi izvedbe je pred nami cela vrsta obveznosti iz naslova celostnega monitoringa, ki je predpisan v dokumentu »Celostni načrt okoljskega monitoringa« nadziramo in gledamo: ribe in rake, netopirje, ptice – predvsem sovo uharico, dvoživke ter habitatne tipe. Rak koščak je zavarovana živalska vrsta in v primeru nevarnosti onesnaženja voda moramo te rake izloviti in prestaviti na drugo lokacijo. Za take odločitve imamo na teh območjih stalni monitoring strokovnjakov, ki predpisujejo ob izvedbi del omilitvene ukrepe.

Posebna zgodba so netopirji, ki smo jim v času izvajanja del na dostopnih cestah podrli veliko dreves, kjer so imeli bivališča. Bili smo zavezani temu, da naredimo neka druga bivališča – nadomestne netopirnice. Gre za svojevrstne hiške – gradbeniki bi rekli nadomestne gradnje. Spomladi smo jih namestili in niso še vse zasedene, ena četrtina zasedenih pa govori, da so jih netopirji odkrili in sprejeli.

Z zaščiteno sovo uharico, recimo, ki se je po mnogih letih odločila znova gnezditi v osapski steni, se ukvarjamo na poseben način, in sicer, kako sovo in druge velike ptice zaščititi pred električnim udarom v primeru, da sedi na žici vozne mreže in se dotakne stebra vozne mreže. Za preprečitev tega bomo zaključke – vrhove stebrov izolirali.

TFL Glasnik:
Kakšne pa so, vendarle, tudi obveznosti izvajalcev?

Alenka Dervarič:
Izvajalec mora kontrolirati kakovost zraka, hrup, kakovost površinskih in podzemnih voda, tudi stanje odpadkov. Kar veliko dela, saj imajo trenutno 14 gradbišč. Posebej so zanimive časovne omejitve za gradbince, ko morajo sekati drevesa. Tako zaradi hroščev ne smejo sekati med aprilom in avgustom, zaradi ptic ne smejo sekati dreves med aprilom in junijem, v rekah pa zaradi rakov ne smejo opravljati regulacijskih del med septembrom in novembrom.

TFL Glasnik:
Pomemben segment tega projekta, ki ga doslej v Sloveniji nismo imeli, je uporaba viškov materialov. 37 kilometrov predorov pač pomeni enormno količino materiala- pričakuje se okrog 4,2 milijona kubičnih metrov materiala. 

Alenka Dervarič:
To bi bilo dovolj materiala za zapolnitev 2.130 olimpijskih bazenov. Po naših analizah sta apnenec in fliš, ko sta čista, čista mineralna surovina, v okoljskem smislu pa imata materiala status stranskega proizvoda. Če ju kot taki uporabljamo na trasi, ju ni treba predelovati, če pa ju predelujemo, moramo vzpostaviti proizvodni proces. Na zgornjih gradbiščih apnenec predelujemo za svoje potrebe, za beton, nekaj pa ga vozimo v predelavo v bližnje kamnolome. Fliša pa na trasi ne potrebujemo toliko in smo se odločili, da ga uporabljamo za sanacijo bližnjih opuščenih delov kamnolomov, kjer ga z veseljem sprejemajo.

Ves ostali material, zlasti zemeljski izkop, ki ima status odpadka, kot tudi manj kvaliteten fliš in apnenec, peljemo v Bekovec. To je naša deponija, za katero smo pridobili gradbeno dovoljenje. Gre za okrog 10 hektarjev površine na kateri smo, ker gre za hudourniško območje, morali predhodno opraviti vse vodovarstvene posege. Tako smo morali začasno preusmeriti Krniški potok. Na koncu načrtujemo na območju posaditi oljčni nasad. Tudi sicer bomo ob trasi posadili 10.355 sadik lokalnih rastlin za ponovno ozelenitev.

Pomemben segment tega projekta, ki ga doslej v Sloveniji nismo imeli, je uporaba viškov materialov. 37 kilometrov predorov pač pomeni enormno količino materiala - pričakuje se okrog 4,2 milijona kubičnih metrov materiala.

Povezava do celotne prezentacije:Dokument v PDF obliki