ZGO – Zakon o graditvi objektov (ZGO) |...

1605. Zakon o graditvi objektov

Na podlagi 3. točke 379. člena ustave Socialistične republike Slovenije izdaja Predsedstvo Socialistične republike Slovenije

UKAZ
o razglasitvi Zakona o graditvi objektov

Razglaša se zakon o graditvi objektov, ki ga je sprejela Skupščina Socialistične republike Slovenije na seji Zbora združenega dela dne 24. oktobra 1984 in na seji Zbora občin dne 24. oktobra 1984.

Št. 0100-89/84

Ljubljana, dne 24. oktobra 1984.

Predsednik France Popit l. r.

ZAKON
o graditvi objektov

I. SPLOŠNE DOLOČBE

1. člen

Ta zakon ureja graditev objektov ter predpisuje lastnosti gradbenih proizvodov in pogoje za njihovo uporabo.

Graditev objektov po tem zakonu je projektiranje in gradnja.

Določbe tega zakona ne veljajo za objekte in dela, ki se gradijo, oziroma izvedejo zaradi pretečih naravnih in drugih nesreč, oziroma drugih izrednih dogodkov ali med njimi, da se prepreči njihovo delovanje ali zagotovi zaščita ter odpravljanje njihovih škodljivih posledic.

Določbe tega zakona ne veljajo za gradnjo podzemnih objektov, ki se z uporabo rudarskih metod dela gradijo za raziskovanje in izkoriščanje mineralnih surovin.

2. člen

Objekt po tem zakonu je sam gradbeni objekt, del objekta ali gradbeni objekt z vgrajenimi inštalacijami (v nadaljnjem besedilu: inštalacije) in opremo, ki služijo objektu, oziroma tehnološkemu procesu investitorjeve dejavnosti, ali samo inštalacije in oprema, če predstavljajo tehnično, tehnološko ali funkcionalno celoto in se lahko samostojno uporabljajo, oziroma če se vgrajujejo v gradbeni objekt.

Gradbeni proizvodi po tem zakonu so tisti gradbeni materiali, iz njih izdelani gradbeni elementi ter drugi izdelki, ki so namenjeni za trajno vgraditev v objekte in je od njih odvisno izpolnjevanje bistvenih zahtev za objekte.

3. člen

Gradnja po tem zakonu je gradnja novih objektov ali rekonstrukcija objektov.

Gradnja po tem zakonu obsega pripravljalna dela na gradbiščih, izvajanje gradbenih del, montažo in vgrajevanje strojnih in električnih inštalacij in opreme ter izvajanje zaključnih gradbenih del.

Določbe tega zakona, ki veljajo za gradnjo, se uporabljajo tudi za odstranjevanje ali rušenje objektov.

5. člen

Pripravljalna dela na gradbiščih po tem zakonu so dela in objekti začasnega značaja, ki jih je treba izvesti zaradi gradnje.

6. člen

Rekonstrukcija objektov po tem zakonu je izvedba tistih del, s katerimi se spreminjajo konstrukcijski elementi, ali izvajajo druga dela, ki lahko vplivajo na varnost objekta ali ki lahko vplivajo na okolje ter izvedbo del, s katerimi se menjajo pogoji, ob katerih je na podlagi gradbenega dovoljenja zgrajen objekt, ki se rekonstruira.

Za rekonstrukcijo objekta se ne štejejo dela na elektroenergetskih, vodnogospodarskih, komunalnih in telekomunikacijskih objektih in napravah železniškega, cestnega in zračnega prometa, če so ta dela v posebnih predpisih določena kot vzdrževalna dela.

6.a člen

Projektiranje je izdelovanje projektne dokumentacije in z njim povezano tehnično svetovanje.

Tehnično svetovanje je svetovanje in zastopanje investitorja v zvezi z graditvijo objektov.

7. člen

Z gradnjo se lahko začne na podlagi gradbenega dovoljenja, če ni z zakonom določeno drugače.

8. člen

Zgrajeni objekt se lahko začne uporabljati, oziroma s proizvodno-tehnološkim procesom se lahko začne šele, ko je zanj izdano uporabno dovoljenje.

II. GRADBENI PROIZVODI IN BISTVENE ZAHTEVE ZA OBJEKTE

8.a člen

Gradbeni proizvodi morajo, ob normalnem vzdrževanju v ekonomsko sprejemljivi dobi brez večjih poškodb in prekomerne obrabe, prenesti vse vplive normalne rabe in okolja tako, da objekt, v katerega so vgrajeni, ves čas svoje uporabe izpolnjuje naslednje bistvene zahteve:

1.

trdnost in stabilnost;

2.

varnost pred požarom;

3.

higiensko, zdravstveno in okoljevarstveno zaščito;

4.

varno uporabo objekta;

5.

zaščito pred hrupom;

6.

varčevanje z energijo in toplotno zaščito.

S tehničnimi predpisi se za posamezne vrste objektov določijo njihove tehnične značilnosti tako, da bodo objekti izpolnjevali eno, več ali vse bistvene zahteve iz prejšnjega odstavka.

8.b člen

Poleg izpolnjevanja bistvenih zahtev iz prejšnjega člena morajo novi objekti v javni rabi, ki so zgrajeni po določbah tega zakona, zagotavljati funkcionalno oviranim osebam dostop, vstop in uporabo brez grajenih ovir.

Pri novih stanovanjskih zgradbah z več kot desetimi stanovanji morajo zahtevo iz prejšnjega odstavka izpolnjevati skupni prostori ter najmanj ena desetina vseh stanovanj.

8.c člen

Gradbeni proizvodi morajo biti skladni s tehničnimi predpisi ali pa mora biti zanje izdano tehnično soglasje.

S tehničnimi predpisi se podrobneje določijo tehnične in druge zahteve, ki jim morajo ustrezati gradbeni proizvodi.

S tehničnimi predpisi se določi tudi način ugotavljanja skladnosti gradbenih proizvodov.

Tehnične predpise za gradbene proizvode in objekte izdaja minister, pristojen za graditev.

8.č člen

Skladnost gradbenih proizvodov s tehničnimi predpisi se ugotavlja s preskušanjem, nadzorom nad kontrolo kakovosti in certificiranjem.

Skladnost gradbenih proizvodov se potrdi s certifikatom.

Preskušanje, nadzor nad kontrolo kakovosti in certificiranje izvajajo osebe, ki jih izmed oseb, akreditiranih po zakonu o standardizaciji, določi minister, pristojen za graditev.

Proizvajalec mora izvajati kontrolo kakovosti gradbenih proizvodov, ki jih proizvaja in o tem voditi ustrezno dokumentacijo.

8.d člen

Tehnično soglasje je pozitivna tehnična presoja o izpolnjevanju bistvenih zahtev in uporabnosti gradbenega proizvoda za predviden namen.

Tehnično soglasje se lahko izda za proizvode, za katere v Republiki Sloveniji še ni tehničnega predpisa, za katere odbor izvedencev meni, da zanje tehnični predpis ne more biti izdan ali za proizvode, ki pomembno odstopajo od tehničnih predpisov.

Na zahtevo proizvajalca ali uvoznika gradbenega proizvoda in na predlog odbora izvedencev izda tehnično soglasje minister, pristojen za graditev.

Minister iz prejšnjega odstavka s pravilnikom določi pogoje in postopek za izdajo tehničnega soglasja.

8.e člen

Minister, pristojen za graditev, imenuje odbor izvedencev, ki opravlja naslednje naloge:

1.

predlaga izdajo tehničnega soglasja po določbah prejšnjega člena;

2.

sodeluje pri pripravi tehničnih predpisov iz 8.a, 8.c in 8.d člena tega zakona;

3.

po odredbi ministra opravlja še druge strokovne naloge.

Odbor izvedencev opravlja svoje naloge v skladu s poslovnikom, ki ga sprejme minister, pristojen za graditev.

III. PROJEKTIRANJE IN PROJEKTNA DOKUMENTACIJA

17. člen

Projektna dokumentacija obsega:

-

idejni projekt;

-

projekt za pridobitev gradbenega dovoljenja;

-

projekt za razpis;

-

projekt za izvedbo;

-

projekt izvedenih del;

-

projekt za etažne lastnike.

18. člen

Projektna dokumentacija, razen idejnega projekta, mora biti izdelana v skladu z lokacijskimi pogoji oziroma s pogoji lokacijske odločbe ter z zdravstvenimi, vodnogospodarskimi, prometnimi, energetskimi pogoji, pogoji za varstvo okolja ter varstvo naravne in kulturne dediščine, z obrambnimi, zaščitnimi ter drugimi pogoji, ki so predpisani z zakonom ali s predpisom, izdanim na njegovi podlagi.

Tehnične rešitve v projektih morajo biti v skladu s tehničnimi predpisi, normativi in standardi, predpisi o varnosti pri delu ter z izsledki znanosti in tehnologije, raziskav in drugih študij ter v skladu s pogoji iz izdanih soglasij prizadetih organov in organizacij.

18.a člen

Idejni projekt obsega zlasti tehnični opis objekta, opis tehnološkega dela z navedbo opreme in njenimi osnovnimi karakteristikami, opis ukrepov varstva okolja, karakteristične gradbene načrte in situacije z osnovnimi gabariti, prikaz usklajenosti projektne rešitve s pogoji za poseg v prostor, osnovne izračune, ki dokazujejo pravilnost idejnih rešitev ter tehnološko shemo in dispozicijski načrt opreme z vpisanimi osnovnimi podatki.

19. člen

Projekt za pridobitev gradbenega dovoljenja je projektna dokumentacija, ki glede na vrsto objekta obsega enega ali več načrtov iz 27. člena tega zakona in rekapitulacijo vseh stroškov izgradnje objekta.

20. člen

Projekt za razpis vsebuje načrte, detajle, opise del in ponudbene ter izvedbene pogoje, ki so potrebni za izdelavo ponudbe.

21. člen

Projekt za izvedbo je projekt za pridobitev gradbenega dovoljenja, dopolnjen s podrobnimi načrti, na podlagi katerih se gradi objekt.

22. člen

Projekt izvedenih del, ki ga mora investitor predložiti ob tehničnem pregledu, je projekt, ki obsega prikaz vseh morebitnih sprememb v vseh delih projekta za izvedbo.

23. člen

Projekt za etažne lastnike je izvleček iz projekta izvedenih del za posamezne dele stavbe.

24. člen

Minister, pristojen za graditev, predpiše podrobnejšo vsebino posameznih projektov.

25. člen

Dejavnost iz 6.a člena tega zakona sme opravljati gospodarska družba, zadruga ali samostojni podjetnik posameznik, ki ima v sodni register vpisano dejavnost projektiranja in z njim povezanega tehničnega svetovanja oziroma ima takšno dejavnost priglašeno pri Davčni upravi Republike Slovenije (v nadaljnjem besedilu: projektivno podjetje).

26. člen

Projektivno podjetje sme pričeti opravljati svojo dejavnost, ko je vpisano v imenik projektivnih podjetij pri inženirski zbornici iz IX. oddelka tega zakona.

Projektivno podjetje dobi ob vpisu v imenik identifikacijsko številko.

Projektivno podjetje mora uporabljati svojo identifikacijsko številko v enotnem žigu projektivnih podjetij na vsaki zaključeni sestavini projektne dokumentacije.

Obliko in vsebino enotnega žiga projektivnih podjetij določi inženirska zbornica v soglasju z ministrom, pristojnim za graditev.

26.a člen

Projektivno podjetje mora za vsak načrt imenovati odgovornega projektanta.

Odgovorni projektant je odgovoren za skladnost načrta s predpisi, kar potrdi s svojo identifikacijsko številko in podpisom na vseh zaključenih sestavinah načrta.

Kadar se izdelujeta dva ali več načrtov je treba določiti odgovornega vodjo projekta.

Odgovorni vodja projekta je odgovoren za medsebojno usklajenost posameznih načrtov v projektu in kakovost obdelave celotnega projekta, kar potrdi s svojo identifikacijsko številko in podpisom na vseh zaključenih sestavinah projektne dokumentacije.

Odgovorni projektanti in odgovorni vodje projekta so lahko osebe, ki so vpisane v imenik pooblaščenih inženirjev pri inženirski zbornici (v nadaljevanju: pooblaščeni inženirji).

26.b člen

V imenik pooblaščenih inženirjev se lahko vpiše posameznik, ki izpolnjuje naslednje pogoje:

1.

da ima stalno bivališče v Republiki Sloveniji;

2.

da ima v Republiki Sloveniji pridobljen strokovni naslov diplomirani inženir oziroma inženir ali v Republiki Sloveniji nostrificirano v tujini pridobljeno diplomo ustrezne visokošolske organizacije;

3.

da ima pri inženirski zbornici opravljen strokovni izpit za izdelovanje posameznih načrtov iz 27. člena tega zakona;

4.

da ima diplomirani inženir najmanj tri leta delovnih izkušenj, inženir pa najmanj deset let delovnih izkušenj;

5.

da je član inženirske zbornice.

Pravilnik o programu in načinu opravljanja strokovnih izpitov iz 3. točke prejšnjega odstavka predpiše minister, pristojen za graditev.

26.c člen

Imenik pooblaščenih inženirjev vsebuje naslednje podatke:

1.

ime in priimek;

2.

rojstne podatke;

3.

stalno bivališče;

4.

strokovni in znanstveni naslov;

5.

podatke o specialističnih znanjih;

6.

podatke o opravljenem strokovnem izpitu;

7.

identifikacijsko številko;

8.

podatke o izrečenih disciplinskih ukrepih.

Pooblaščeni inženir mora inženirski zbornici sporočiti spremembo podatkov, ki se vpisujejo v imenik v 15 dneh po nastanku spremembe.

26.č člen

Pred vpisom v imenik pooblaščenih inženirjev mora posameznik predložiti identifikacijsko številko podjetja, pri katerem je v delovnem razmerju ali potrdilo Zavoda za zdravstveno varstvo Slovenije, da ni v delovnem razmerju.

Posameznik ob vpisu v imenik pooblaščenih inženirjev dobi identifikacijsko številko, ki je nanj trajno vezana.

Kadar je posameznik pri projektivnem podjetju v delovnem razmerju, je njegova identifikacijska številka sestavljena iz številke, ki je nanj trajno vezana in identifikacijske številke projektivnega podjetja, pri katerem je v delovnem razmerju.

Identifikacijsko številko iz prejšnjega odstavka sme pooblaščeni inženir uporabljati samo skupaj z enotnim žigom projektivnega podjetja, drugače pa le, če s tem to podjetje pisno soglaša.

26.d člen

O vpisu in izbrisu iz imenika projektivnih podjetij oziroma imenika pooblaščenih inženirjev odloča organ, določen s statutom inženirske zbornice.

Zoper odločbo o vpisu ali izbrisu iz imenika je dovoljen upravni spor.

26.e člen

Pooblaščeni inženir se izbriše iz imenika:

-

če pisno zahteva izbris;

-

če mu je izrečen varnostni ukrep prepovedi opravljanja poklica;

-

če se ugotovi, da ne izpolnjuje z zakonom določenih pogojev za opravljanje dejavnosti;

-

če umre;

-

če mu je v disciplinskem postopku izrečen ukrep izbrisa iz imenika ali izključitve iz inženirske zbornice.

Projektivno podjetje se izbriše iz imenika, če je izbrisano iz sodnega registra ali če se ugotovi, da ne izpolnjuje z zakonom določenih pogojev za opravljanje dejavnosti.

26.f člen

Projektivno podjetje se mora pred pričetkom opravljanja dejavnosti zavarovati pred odgovornostjo za škodo, ki bi utegnila nastati investitorju v zvezi z opravljanjem njegove dejavnosti.

Projektivno podjetje mora tudi poskrbeti za kontrolo brezhibnosti in računske pravilnosti načrtov gradbenih konstrukcij za objekte iz tretjega odstavka 51. člena tega zakona.

Kontrolo iz prejšnjega odstavka (v nadaljevanju: revizija načrtov gradbenih konstrukcij) mora projektivno podjetje poveriti drugemu projektivnemu podjetju ali ustreznemu visokošolskemu oziroma drugemu javnemu zavodu, ki opravlja raziskovalno ali izobraževalno dejavnost s področja gradbeništva.

Revizijo načrta gradbenih konstrukcij lahko za projektivno podjetje oziroma zavod iz prejšnjega odstavka opravi pooblaščeni inženir ustrezne stroke, ki ni sodeloval pri izdelavi načrta, ki je predmet revizije, kar potrdi s svojo identifikacijsko številko in podpisom na vseh zaključenih sestavinah načrta.

27. člen

Projekti iz 19. do 22. člena tega zakona se sestojijo iz posameznih načrtov.

Vrste načrtov po tem zakonu so:

1.

načrti arhitekture;

2.

načrti krajinske arhitekture;

3.

načrti gradbenih konstrukcij in drugi gradbeni načrti;

4.

načrti strojnih inštalacij;

5.

načrti električnih inštalacij;

6.

načrti tehnologije;

7.

načrti izkopov in osnovne podgradnje za podzemne objekte;

8.

drugi načrti za gradnjo objektov.

29. člen

Odgovorni projektant posameznega načrta iz drugega odstavka prejšnjega člena mora imeti naslednji strokovni naslov:

-

za načrt arhitekture: diplomirani inženir arhitekture;

-

za načrt krajinske arhitekture: diplomirani inženir krajinske arhitekture;

-

za načrt gradbenih konstrukcij in druge gradbene načrte: diplomirani inženir gradbeništva;

-

za načrt strojnih inštalacij: diplomirani inženir strojništva;

-

za načrt električnih inštalacij: diplomirani inženir elektrotehnike;

-

za načrt izkopov in osnovne podgradnje pri podzemnih objektih: diplomirani inženir montanistike ali diplomirani inženir gradbeništva;

-

za tehnološki načrt in druge načrte: diplomirani inženir stroke, ustrezne vsebini načrta.

Ne glede na prejšnji odstavek so lahko odgovorni projektanti za druge načrte tudi diplomirani inženirji drugih strok, če opravijo strokovni izpit iz 3. točke prvega odstavka 26.b člena tega zakona.

30. člen

Pri projektiranju je treba upoštevati:

1.

določbe tega zakona in na njegovi podlagi izdane predpise, pogoje investicijskega programa, oziroma projektne naloge, zahteve, določene z lokacijskim dovoljenjem, pogoje iz izdanih soglasij prizadetih organov in organizacij, tehnične normative, predpise in standarde predpisane za posamezne objekte ter druge predpise, ki se nanašajo na graditev objektov;

2.

ukrepe za varstvo zdravja, varstvo ljudi in premoženja, varstvo pri delu, varstvo pred požarom in varstvo okolja, kakor tudi ukrepe, ki zagotavljajo funkcionalno oviranim osebam dostop, vstop in uporabo brez grajenih ovir;

3.

smotrne tehnične rešitve, skladne z dosežki znanosti in tehnologije;

4.

realne stroške za material, gradnjo, obrtniška in instalacijska dela ter tehnološke postopke pri izdelavi popisov del in predračuna;

5.

ukrepe za varstvo objekta, ki bo zgrajen na potresnem ali poplavnem. območju ali na zemljišču, ki je nagnjeno k drsenju;

6.

ukrepe, ki imajo pomen za obrambo in zaščito ter druge potrebne ukrepe za zaščito in reševanje;

7.

rezultate predhodne preveritve zanesljivosti obstoječih delov objekta, nosilnosti in stabilnosti temeljnih tal in uporabnosti že vgrajenih gradbenih proizvodov, kadar gre za rekonstrukcijo objektov.

Zakon o graditvi objektov (ZGO)

Časovnica