Pravilnik o gozdnogospodarskih in gozdnogojitvenih...

242. Pravilnik o gozdnogospodarskih in gozdnogojitvenih načrtih

Na podlagi 16. člena zakona o gozdovih (Uradni list RS, št. 30/93) in 99. člena zakona o upravi (Uradni list RS, št. 67/94, 20/95 – odl. US in 29/95) izdaja minister za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano v soglasju z ministrom za okolje in prostor ter ministrom za kulturo

P R A V I L N I K
o gozdnogospodarskih in gozdnogojitvenih načrtih

I. SPLOŠNE DOLOČBE

1. Gozdnogospodarski in gozdnogojitveni načrti

1. člen

(Namen pravilnika)

Ta pravilnik določa:

-

vsebino in način izdelave splošnega dela gozdnogospodarskih načrtov (v nadaljnjem besedilu: gozdnogospodarski načrti);

-

vsebino in način izdelave gozdnogojitvenih načrtov;

-

roke in podrobnejši postopek sprejemanja gozdnogospodarskih načrtov;

-

način spremljanja izvajanja gozdnogospodarskih načrtov.

2. člen

(Število izdelanih izvodov načrtov ter njihovo hranjenje in arhiviranje)

Gozdnogospodarski načrt območja se izdela v štirih izvodih, gozdnogospodarski načrt gozdnogospodarske enote in letni gozdnogospodarski načrt pa se izdelata v treh izvodih. Do sprejema novega gozdnogospodarskega načrta se po en izvod gozdnogospodarskega načrta oziroma letnega gozdnogospodarskega načrta hrani na ministrstvu, pristojnem za gozdarstvo, drugi izvodi pa se hranijo na Zavodu za gozdove Slovenije (v nadaljnjem besedilu: ZGS).

Ob izdaji akta o sprejemu gozdnogospodarskega načrta minister, pristojen za gozdarstvo, podpiše vse izvode gozdnogospodarskega načrta, vse izvode gozdnogospodarskega načrta območja pa podpiše tudi minister, pristojen za okolje in prostor.

Vsi izvodi gozdnogospodarskega načrta morajo vsebovati pregledne karte. Karte v merilih 1:25.000 in večjih se izdelajo v dveh izvodih, od katerih se eden hrani na ministrstvu, pristojnem za gozdarstvo, drugi pa na ZGS.

Gozdnogojitveni načrt se izdela v enem izvodu. ZGS mora hraniti vse gozdnogojitvene načrte, izdelane za območje posamezne gozdnogospodarske enote (v nadaljnjem besedilu: GGE), ki so veljali v tekočem ureditvenem obdobju gozdnogospodarskega načrta GGE.

Ministrstvo, pristojno za gozdarstvo, po sprejemu novega gozdnogospodarskega načrta GGE en izvod starega načrta izroči Arhivu Republike Slovenije, drugi izvod ZGS izroči pristojnemu regionalnemu arhivu, tretji izvod pa ZGS trajno hrani.

ZGS trajno hrani tudi gozdno kroniko ter evidence, predpisane s tem pravilnikom.

Vsi zainteresirani lahko dobijo kopije vseh delov gozdnogospodarskih in gozdnogojitvenih načrtov proti plačilu materialnih stroškov.

3. člen

(Podatki)

Podatki in temeljne prostorske podlage za načrte za gospodarjenje z gozdovi se praviloma pripravijo v obliki, primerni za računalniško obdelavo in hranjenje v prostorskem informacijskem sistemu. Prostorski podatki morajo biti v državnem koordinatnem sistemu. Zbiranje in prikaz podatkov v načrtih se opravita na način, ki omogoča primerjavo s predhodnimi načrti.

Vsi dokumenti, ki so bili izdelani v postopku priprave gozdnogospodarskih načrtov, zlasti terenski opisi, beležke meritev in terensko kartno gradivo, so dokumentarno gradivo, ki ga mora ZGS hraniti najmanj do sprejema novega gozdnogospodarskega načrta. Vsi numerični in grafični podatki, ki so bili zbrani za pripravo gozdnogospodarskega načrta, so del zbirke podatkov o stanju in razvoju gozdov.

Podatki iz prejšnjega odstavka in računalniški zapis gozdnogospodarskega načrta mora ZGS hraniti na dveh ločenih mestih v obliki, ki zagotavlja trajen računalniški zapis.

Vse grafične podatke, ki so podlaga gozdnogospodarskim načrtom, je potrebno izdelati in hraniti tudi v njihovem metapodatkovnem zapisu.

Zbirka podatkov o stanju in razvoju gozdov, ki jo vodi ZGS, vsebuje bazo podatkov o:

–

stalnih vzorčnih ploskvah,

–

odsekih,

–

sestojih,

–

funkcijah,

–

poseku,

–

izvedenih gojitvenih, varstvenih in drugih delih,

–

gozdnih cestah,

–

gozdnih združbah.

Vsi podatki iz prejšnjega odstavka so prostorsko opredeljeni – absolutno z zemeljskimi koordinatami ali relativno z oznako najnižje načrtovalne enote.

Za vse podatke, ki jih je ZGS uporabil pri izdelavi načrtov, pa jih ni samostojno pridobil, mora biti v načrtu naveden njihov vir.

Zbirka podatkov o stanju in razvoju gozdov se ažurira vsako leto, tako da se vanjo vnesejo novopridobljeni podatki prejšnjega leta najkasneje do 1. aprila tekočega leta.

2. Prostorska razdelitev gozdnogospodarskega območja

4. člen

(Oblikovanje gozdnogospodarskih enot)

Zaradi izdelave in spremljanja izvajanja gozdnogospodarskih načrtov se gozdnogospodarsko območje (v nadaljnjem besedilu: GGO) razdeli na GGE.

Meje GGE praviloma potekajo po mejah katastrskih občin oziroma po širših naravnih mejah. Površina gozdov v GGE je praviloma od 3.000 do 6.000 ha.

5. člen

(Delitev na oddelke in odseke)

Zaradi načrtovanja in spremljanja gospodarjenja z gozdovi se vsa površina GGE razdeli na oddelke, ti pa se razdelijo še na odseke, če je to potrebno.

Oddelek je trajna načrtovalna enota. Njegove meje praviloma potekajo po mejah katastrskih občin oziroma parcel, po razvodnicah, vodah, komunikacijah, presekah in drugih opaznih mejah. V območju strnjenih gozdov so oddelki praviloma veliki 20–60 ha, drugje so ustrezno večji.

Odsek je najnižja načrtovalna enota. Odseki se oblikujejo tako, da je glede na rastišče, zgradbo gozdov ali njihovih funkcij omogočeno razlikovanje ciljev in smernic na ravni rastiščnogojitvenih tipov. Meja odseka praviloma ne seka parcelne meje. Površina delov parcele v različnih odsekih se oceni. Odsek praviloma ni manjši kot 3 ha.

6. člen

(Označevanje načrtovalnih enot)

Meje načrtovalnih enot se vrišejo na topografske in pregledne katastrske načrte merila 1:5.000 oziroma 1:10.000. Na terenu se meje načrtovalnih enot označijo samo v gozdu. Gostota znakov mora biti tolikšna, da je zagotovljena razpoznavnost meje.

Označene meje načrtovalnih enot ne določajo posestnih mej.

ZGS skrbi za obnavljanje mej načrtovalnih enot na terenu.

7. člen

(Znaki za označevanje načrtovalnih enot na terenu)

Na terenu se meje načrtovalnih enot praviloma označijo z rdečimi vodoravnimi črtami širine 15–20 mm in dolžine 15 cm (na tanjšem drevju lahko tudi manj) na deblih stoječega drevja približno 170 cm od tal, in sicer:

-

meja GGE s tremi črtami v razmiku 10 mm;

-

meja oddelka z dvema črtama in s številkami, debeline 10 mm in višine 80 mm, zapisanimi nad črtama;

-

meja odseka z eno črto in malimi tiskanimi črkami, debeline 10 mm in višine 80 mm, zapisanimi nad črto (nad črto se lahko zariše tudi pika, če je to potrebno zaradi razlikovanja meje odseka od posestnih mej).

Znaki za označitev mej načrtovalnih enot se lahko namestijo tudi na vraščene skale.

Številke in črke za označitev oddelkov in odsekov se na terenu praviloma zapišejo samo na križišča mej in na presečišča mej s pomembnejšimi potmi.

3. Razdelitev gozdov po rastiščih

8. člen

(Fitocenološki temelj)

Da se z gozdnogospodarskimi in gozdnogojitvenimi načrti zagotovita ohranitev in vzpostavitev naravne sestave gozdov in ustrezno izkoriščanje gozdnih rastišč v skladu z naravnim razvojem gozdnih življenjskih združb, se rastišča vseh gozdov razvrstijo v gozdnovegetacijske tipe, praviloma v asociacije ali subasociacije (v nadaljnjem besedilu: gozdne združbe).

Podlaga za razdelitev gozdov po rastiščih so fitocenološke karte in drugi fitocenološki izdelki, izdelani po sistematski klasifikaciji srednjeevropske fitocenološke šole (Braun-Blanquet).

Gozdne združbe se združujejo v naslednje skupine rastišč:

1.

logi;

2.

gabrovja in dobrave;

3.

bukovja na nekarbonatnih kameninah;

4.

gričevnata in podgorska bukovja na karbonatnih kameninah;

5.

gorska bukovja na karbonatnih kameninah;

6.

jelovja z bukvijo;

7.

jelovja s smreko;

8.

termofilna bukovja;

9.

termofilna hrastovja;

10.

acidofilna borovja;

11.

bazofilna borovja;

12.

termofilna grmičevja;

13.

subalpinska bukovja;

14.

rušja in šotna barja.

4. Določitev in ovrednotenje funkcij gozdov

9. člen

(Določitev funkcij gozdov)

Funkcije gozda pomenijo:

1.

funkcija varovanja gozdnih zemljišč in sestojev (v nadaljnjem besedilu: varovalna funkcija): varovanje rastišča in njegove okolice pred posledicami vseh vrst erozijskih procesov, zlasti zagotavljanje (ohranjanje) odpornosti tal na erozijske pojave, ki jih povzročajo mraz, sneg, voda in veter; preprečevanje razvoja (pojavljanja) zemeljskih in snežnih plazov, podorov in usadov; preprečevanje poglabljanja pobočnih jarkov; preprečevanje premeščanja naplavin; zadrževanje drobnega plovnega materiala; ohranjanje rodovitnosti gozdnih tal. Poudarjeno varovalno funkcijo imajo zlasti gozdovi na gornji gozdni meji, na erozijskih, plazljivih ali plazovitih območjih, določenih v skladu s predpisi o vodah, na zelo strmih pobočjih, sušnih legah, plitvih skalovitih ali kamnitih tleh;

2.

hidrološka funkcija: mehansko in biološko čiščenje vode, ki odteče ali pronica z gozdnih površin, ter uravnavanje vodnega režima z zadrževanjem hitrega odtekanja padavinske vode (dežja) s površja (po pobočju in v globino), počasnejšim taljenjem snega, ohranjanjem vode v gozdnih tleh in rastlinah in zakasnjenim pronicanjem vode iz gozdnih tal v sušnih obdobjih. Poudarjeno hidrološko funkcijo imajo zlasti gozdovi v poplavnih, vodovarstvenih in potencialnih vodovarstvenih območjih, določenih v skladu s predpisi o vodah;

3.

Funkcija ohranjanja biotske raznovrstnosti: zagotavljanje življenjskega prostora rastlinskim in živalskim življenjskim združbam, zlasti tistih vrst, katerih življenjski ciklus je pomembno povezan z gozdom, ohranjanje biotske raznovrstnosti in zagotavljanje naravnega ravnovesja. Poudarjeno funkcijo ohranjanja biotske raznovrstnosti imajo zlasti gozdovi s habitati redkih ali ogroženih rastlinskih ali živalskih vrst, s habitati, pomembnimi za obstoj in ohranitev populacij divjadi, s habitati in habitatnimi tipi, ki se po predpisih o ohranjanju narave ohranjajo v ugodnem stanju, ter gozdovi, ki imajo status posebnega varstvenega območja, potencialnega posebnega ohranitvenega območja ali ekološko pomembnega območja;

4.

klimatska funkcija: manjšanje hitrosti in spreminjanje smeri vetrov; vpliv na temperaturo in vlažnost zraka ter na razmerje med plini v ozračju (proizvodnja kisika, skladiščenje ogljika v lesu in tleh). Poudarjeno klimatsko funkcijo opravljajo zlasti gozdovi, ki varujejo naselja, rekreacijske in turistične objekte, prometnice ter kmetijske kulture pred škodljivimi učinki vetra in mraza; gozdovi, ki se nahajajo v območjih stalnih ali pogostih močnih vetrov, ki povzročajo kalamitete (vetrolomi); gozdovi, kjer stalna prisotnost vetrov povzroča deformirano rast gozdnega drevja ipd.;

5.

zaščitna funkcija: zaščito prometnic, naselij in drugih objektov pred naravnimi pojavi, kot so padanje kamenja in peska, snežni zameti, bočni vetrovi in zdrsi zemljišča, ter zagotavljanje varnosti bivanja in prometa. Poudarjeno zaščitno funkcijo opravljajo zlasti gozdovi na strmih pobočjih nad cesto ali železnico ter pod njo;

6.

higiensko-zdravstvena funkcija: izboljšanje kakovosti in ohranjanje zdravega življenjskega okolja ter blaženje škodljivih vplivov imisij z absorpcijo sestavin onesnaženega ozračja, intenzivnejšo termiko in turbulenco ter izolacijo pred hrupom. Poudarjeno higiensko-zdravstveno funkcijo opravljajo zlasti gozdovi v neposredni bližini bolnic in zdravilišč, ter gozdovi, ki se nahajajo v pasu med naselji oziroma bivalnimi objekti ter večjimi viri hrupa, smradu, sevanja in onesnaženja, kot so npr. avtocesta, železnica, termoelektrarne, kamnolomi in peskokopi, kafilerije, intenzivna živinoreja, smetišča in sežigalnice odpadkov, kurilnice, športna in otroška igrišča ipd.;

7.

obrambna funkcija: varovanje zemljišč in objektov, pomembnih za javno varnost, obrambo, zunanje zadeve ter obveščevalno in varnostno dejavnost državnih organov Republike Slovenije. Poudarjeno obrambno funkcijo imajo zlasti gozdovi, ki se nahajajo v neposredni bližini državne meje, gozdovi, ki se uporabljajo kot poligoni za urjenje policijskih ali vojaških enot, ter gozdovi, ki varujejo črpališča pitne vode, državne rezerve, policijske, vojaške ipd. objekte;

8.

rekreacijska funkcija: omogočanje aktivnosti, ki telesno ali duševno sproščajo in krepijo, vključno z nabiranjem gozdnih plodov za lastne potrebe. Poudarjeno rekreacijsko funkcijo imajo gozdovi z ustreznimi naravnimi danostmi, dostopnostjo in dosegljivostjo ter rekreacijsko infrastrukturo (poti, objekti);

9.

turistična funkcija: zadovoljevanje potreb obiskovalcev, ki zaradi oddiha ali razvedrila, povezanega z gozdom, začasno spremenijo svoj kraj bivanja. Poudarjeno turistično funkcijo opravljajo gozdovi v okolici turističnih krajev, v katerih se nahajajo turistični objekti, turistične točke in znamenitosti, ki se pojavljajo kot motiv v turističnopropagandne namene, ali po katerih se odvija turistično vodenje;

10.

poučna funkcija: ozaveščanje in posredovanje znanj o gozdu ter gospodarjenju z njim laični ali strokovni javnosti. Poudarjeno poučno funkcijo opravljajo gozdovi, po katerih so speljane oziroma v katerih se nahajajo gozdne, naravoslovne, ipd. poti, muzeji na prostem (gozdne učilne), učni in demonstracijski objekti za izvajanje praktičnega pouka v sistemu gozdarskega izobraževanja in poklicnega usposabljanja ipd.;

11.

raziskovalna funkcija: načrtno zbiranje, opazovanje in ugotavljanje dejstev o gozdovih, njihovem izkoriščanju in rabi. Raziskovalno funkcijo opravljajo zlasti gozdovi, v katerih so postavljene raziskovalne ploskve, raziskovalni objekti, razne merilne naprave, ipd. s katerimi v okviru raziskovalnih projektov ali programov upravljajo raziskovalne institucije;

12.

Funkcija varovanja naravnih vrednot: varovanje redkih, dragocenih, znamenitih ali drugih vrednih naravnih pojavov. Poudarjeno funkcijo varovanja naravnih vrednot opravljajo gozdovi ali njihovi deli, ki imajo po predpisih o ohranjanju narave status naravne vrednote, območja pričakovanih naravnih vrednot ter zavarovana območja;

13.

funkcija varovanja kulturne dediščine: varovanje in ohranjanje območij ali objektov, ki so rezultat ustvarjalnosti človeka in njegovih različnih dejavnosti, družbenega razvoja in dogajanj, značilnih za posamezna obdobja v slovenskem in širšem prostoru. Poudarjeno funkcijo varovanja kulturne dediščine opravljajo zlasti gozdovi v neposredni okolici enot kulturne dediščine ter ostanki ohranjenih tradicionalnih oblik gospodarjenja (npr. steljniki, panjevci, gaji, logi);

14.

estetska funkcija: omogočanje doživljanja skladnosti likovnih in funkcionalnih prvin v krajini. Poudarjeno estetsko funkcijo opravljajo predvsem gozdovi v izjemnih krajinah in območjih nacionalne prepoznavnosti po predpisih o urejanju prostora ter območjih kulturne krajine po predpisih o varstvu kulturne dediščine, v območjih krajinske pestrosti po predpisih o ohranjanju narave ter gozdovi, namenjeni zakrivanju degradacijskih procesov ali drugih vizualno motečih elementov v krajini;

15.

lesnoproizvodna funkcija: proizvajanje nadzemne lesne mase, ki jo je možno gospodarsko izkoriščati. Poudarjeno lesnoproizvodno funkcijo opravljajo gozdovi z nadpovprečno rastnostjo na rastiščih z nadpovprečno proizvodno zmogljivostjo;

16.

funkcija pridobivanja drugih gozdnih dobrin: izkoriščanje nelesnih materialnih koristi iz gozda, z izjemo divjadi in rekreativne rabe gozdov, ki se lahko pojavijo na trgu. Poudarjeno funkcijo pridobivanja drugih gozdnih dobrin opravljajo zlasti gozdovi, ki se gojijo zaradi plodov, gozdni semenski objekti, gozdovi, kjer se intenzivno odvija steljarjenje, čebelja paša, pridobivanje smole in drevesnih sokov, pridobivanje okrasnega drevja, izkoriščanje sečnih ostankov, ipd. če so ti proizvodi predmet prodaje ali nadaljnje dodelave in niso namenjeni le lastni uporabi;

17.

lovnogospodarska funkcija: gospodarjenje s populacijami prostoživečih živalskih vrst, ki jih je po predpisih o lovu in divjadi dovoljeno loviti. Poudarjeno lovnogospodarsko funkcijo imajo zlasti gozdovi oziroma gozdni prostor v lovnogojitvenih oborah, gozdovi z visoko gostoto populacij velikih rastlinojedov, oziroma gozdovi, v katerih prehranska kapaciteta okolja omogoča višjo številčnost divjadi.

10. člen

(Ovrednotenje funkcij gozdov)

Funkcija gozda se ovrednoti s tremi stopnjami poudarjenosti, in sicer:

1.

stopnja: funkcija določa način gospodarjenja z gozdom;

2.

stopnja: funkcija pomembno vpliva na način gospodarjenja z gozdom;

3.

stopnja: funkcija le deloma vpliva na način gospodarjenja z gozdom.

Ovrednotene funkcije gozdov se določijo oziroma prikažejo po gozdnofunkcijskih enotah (v nadaljnjem besedilu: funkcijskih enotah), ki zajemajo gozd, druga gozdna zemljišča in tista negozdna zemljišča, ki so z njim ekološko oziroma funkcionalno povezana, ter skupaj z gozdom zagotavljajo uresničevanje njegovih funkcij. Površine funkcijskih enot določajo gozdni prostor.

10.a člen

(Kartiranje funkcij gozdov)

Meja funkcijske enote se določi:

a)

znotraj gozdnega prostora tam, kjer katera koli od skupin funkcij gozdov preide v stopnjo poudarjenosti, ki je različna od stopnje poudarjenosti v določeni funkcijski enoti (spremeni se šifra), poleg tega pa tudi v primeru, ko imata dve sosednji funkcijski enoti enako šifro, razlikujeta pa se samo po tem, da je v eni funkcijski enoti na prvi stopnji poudarjena drugačna funkcija kot v drugi funkcijski enoti;

b)

kot meja med gozdnim prostorom in kmetijskim ali urbanim prostorom in tudi večjimi vodnimi telesi, pri čemer se v funkcijsko enoto poleg gozda in, vključijo naslednja z gozdom ekološko oziroma funkcionalno povezana negozdna zemljišča:

-

v gorski gozdnati krajini vse površine naravnih ekosistemov, kot so naravna travinja in skalovja oziroma pobočni grušči, ki ležijo pod drevesno mejo, ter območja ekstenzivne (gozdne) paše, izločijo pa se urejeni planinski pašniki;

-

v gozdni krajini nenaseljene senožeti in lazi in vsi morebitni naravni ekosistemi iz prejšnje alinee;

-

v gozdnati krajini nenaseljene senožeti in lazi, če se pojavljajo kot osredki znotraj gozda na površinah do 2 ha, izločijo pa se vsa druga kmetijska zemljišča, tudi tista, ki so v okviru samotnih kmetij (celkov), če so večja kot 0,5 ha;

-

v kmetijski in primestni krajini samo gozdovi, prav tako pa tudi nenaseljeni osredki kmetijskih zemljišč znotraj gozdnih kompleksov, če so manjši kot 0,5 ha.

Posamezni tipi krajin se po tem pravilniku določijo po teh merilih:

-

v gorsko gozdnato krajino se štejejo območja v gorskem in subalpinskem vegetacijskem pasu, ki poleg gozda vključujejo tudi naravna travinja, gorske pašnike in skalovja oziroma pobočne grušče;

-

v gozdno krajino se štejejo območja v gorskem in podgorskem pasu, kjer gozd popolnoma prevladuje (gozdnatost je večja kot 85%), in v njih ni kmetij oziroma drugih trajnih naselij;

-

v gozdnato krajino se štejejo območja v nižinskem, gričevnatem, podgorskem in delno tudi gorskem pasu, kjer se gozd mozaično prepleta z drugimi, pretežno kmetijskimi rabami tal, in praviloma pokriva 40 do 85% površine;

-

v kmetijsko in primestno krajino spadajo vsa druga območja.

Gozdnatost iz prejšnjega odstavka se ugotavlja na krajinsko zaokroženih območjih, velikih nekaj kvadratnih kilometrov.

5. Razvrstitev gozdov v gospodarske kategorije gozdov in rastiščnogojitvenih tipov

12. člen

(Splošno)

Gozd v posameznem odseku se zaradi potrebe po usmerjanju in spremljanju razvoja gozdov v večjih, vsebinsko enovitih celotah, razvrsti v gospodarsko kategorijo in rastiščnogojitveni tip.

13. člen

(Gospodarske kategorije gozdov)

Po gospodarskih kategorijah se gozdovi delijo na:

-

večnamenske gozdove;

-

gozdove s posebnim namenom, v katerih so gozdnogospodarski ukrepi dovoljeni;

-

gozdove s posebnim namenom, v katerih gozdnogospodarski ukrepi niso dovoljeni oziroma so dovoljeni le izjemoma;

-

varovalne gozdove.

14. člen

(Rastiščnogojitveni tip)

Rastiščnogojitveni razredi GGO (v nadaljnjem besedilu: RGR GGO) se oblikujejo po skupinah rastišč in gospodarskih kategorijah gozdov. Izjemoma se lahko v isti RGR GGO uvrstijo večnamenski gozdovi in gozdovi s posebnim namenom, če pri slednjih režim oziroma omejitve gospodarjenja ne zahtevajo posebnega načina gospodarjenja z gozdovi.

Rastiščnogojitveni razredi GGE (v nadaljnjem besedilu: RGR GGE) se oblikujejo znotraj RGR GGO, pri čemer je treba upoštevati tudi razvojne težnje v pogledu drevesne sestave in zgradbe gozdov, funkcije gozdov in stopnjo njihove poudarjenosti ter način in intenzivnost gospodarjenja.

II. GOZDNOGOSPODARSKI NAČRTI

1. Vsebina in način izdelave gozdnogospodarskih načrtov

A) Gozdnogospodarski načrt območja

15. člen

(Vsebina načrta)

Gozdnogospodarski načrt območja vsebuje:

1.

splošni opis GGO;

2.

utemeljitev in prikaz funkcij gozdov;

3.

opis stanja gozdov;

4.

analizo preteklega gospodarjenja;

5.

oris zakonitosti razvoja gozdov;

6.

določitev ciljev, usmeritev in ukrepov za gospodarjenje z gozdovi;

7.

okvirno ekonomsko presojo gospodarjenja z gozdovi;

8.

določitev ureditvenih obdobij gozdnogospodarskih načrtov GGE;

9.

prilogo s pregledi stanja, usmeritev in ukrepov po ravneh načrtovanja.

Gozdnogospodarski načrt območja obravnava gozdove na ravneh GGO in območnih rastiščnogojitvenih tipih. Na ravni GGO se obravnavajo vsebine po zaporedju iz prejšnjega odstavka, na ravni območnih rastiščnogojitvenih tipov pa se v zaključenem vsebinskem sklopu obravnavajo vsebine iz 3., 5. in 6. točke prejšnjega odstavka.

Pri izdelavi gozdnogospodarskega načrta območja se praviloma uporabljajo podatki iz veljavnih gozdnogospodarskih načrtov GGE, ki ležijo na GGO, za katerega se izdeluje načrt.

1. Splošni opis gozdnogospodarskega območja

16. člen

(Naravne, gospodarske in družbene razmere)

Splošni opis GGO vsebuje:

-

opis naravnih razmer in opredelitev predelov z enotnimi krajinskimi značilnostmi, pri čemer se opišejo zlasti lega GGE ali območja v krajini, orografija, značilnosti podnebja, hidrološke in hidrogeološke razmere, gozdnatost, matične kamnine in tla, gozdne združbe s pregledno karto, značilnosti živalskega sveta;

-

opis družbeno-gospodarskih razmer, ki zajema zlasti demografska gibanja in druge ustrezne podatke iz statističnih poročil;

-

površino gozdov in njen razvoj v območju z analizo krčitev gozdov po vzrokih;

-

lastništvo gozdov (deleži gozdov po lastniški kategoriji: zasebni gozdovi, državni gozdovi, občinski gozdovi, gozdovi drugih pravnih oseb; za zasebne gozdove se v tabelah LP in LS navede tudi njihova posestna sestava);

-

odprtost gozdov z gozdnimi prometnicami in razmere za pridobivanje lesa, ki se prikažejo na pregledni karti in v tabeli SPR;

-

prikaz usmeritev za razvoj poselitve in drugih dejavnosti v prostoru, ki neposredno vplivajo na gospodarjenje z gozdovi.

Na pregledno karto iz predzadnje alinee prejšnjega odstavka se vrišejo: ceste, pomembne za gospodarjenje z gozdovi; predeli načinov spravila lesa, ki so glede na dane terenske razmere potencialno najprimernejši; predeli, ki so zaprti po predpisih o pristojbinah za vzdrževanje gozdnih cest; predeli varovalnih gozdov in gozdov s posebnim namenom, v katerih gozdnogospodarski ukrepi niso dovoljeni.

2. Utemeljitev in prikaz funkcij gozdov

17. člen

Utemeljitev in prikaz funkcij gozdov zajema:

-

pregledno karto funkcij gozdov in karto funkcij gozdov v merilu 1:25.000 s tabelo popisa funkcijskih enot (tabela F1) v prilogi načrta;

-

tabelo površin gozdov s poudarjenimi skupinami funkcij (tabela F2), presojo zagotavljanja funkcij oziroma večnamenskosti gozdov ter usmeritve oziroma omejitve pri gospodarjenju na območjih s poudarjenimi funkcijami;

-

usmeritve za uskladitev vseh funkcij gozdov in razvijanje posameznih funkcij, če je to potrebno.

3. Opis stanja gozdov

18. člen

(Gospodarske kategorije gozdov in območni rastiščnogojitveni tipi)

Gospodarske kategorije gozdov in območni rastiščnogojitveni tipi se utemeljijo in prikažejo v tabeli KGR in na pregledni karti.

19. člen

(Stanje gozdov)

Na ravni GGO in območnih rastiščnogojitvenih tipih se na podlagi podatkov iz gozdnogospodarskih načrtov GGE navedejo naslednje značilnosti gozdov:

-

lesna zaloga gozdov in njena sestava po skupinah drevesnih vrst in debelinskih razredih (tabela LZ1);

-

tekoči letni prirastek po debelinskih razredih (tabela PR1);

-

struktura gozdov po ohranjenosti (tabela OHR po navodilih iz priloge 3, točka č);

-

struktura gozdov po razvojnih fazah oziroma zgradbah sestojev (tabela RF1 po navodilih iz priloge 3, točka b);

-

struktura mladovij oziroma podmladka in drogovnjakov po zasnovi (tabela ZNS po navodilih iz priloge 3, točka d);

-

struktura gozdov po negovanosti (tabela ZNS po navodilih iz priloge 3, točka e);

-

struktura gozdov po kakovosti odraslega drevja (tabela K po navodilih iz priloge 3, točka f);

-

poškodovanost drevja (tabela PŠD po navodilih iz priloge 3, točka g).

Na ravni GGO se prikažejo tudi:

-

tipi drevesne sestave gozdov po območnih rastiščnogojitvenih tipih (po navodilih iz priloge 3, točka h – pregledna karta s površinskimi deleži posameznih tipov);

-

lesna zaloga, tekoči prirastek in možni posek po gospodarskih kategorijah gozdov, območnih rastiščnogojitvenih tipih (tabela GF1) in lastniških kategorijah (tabela GF2);

-

objedenost mladja (tabeli OM1 in OM2);

-

število odmrlega drevja (tabela OD);

-

drugi biološki kazalniki, pomembni za ohranjanje oziroma vzpostavitev naravne avtohtone sestave gozdnih življenjskih združb ter razmerje med divjadjo in njenim okoljem;

-

požarno ogroženi gozdovi na pregledni karti;

-

semenski objekti na pregledni karti.

Za celotno GGO, za vse območne rastiščnogojitvene tipe in za posamezne lastniške kategorije se v tabelah GF2 navedejo gozdni fondi in njihove spremembe glede na podatke iz prejšnjega gozdnogospodarskega načrta območja (tabela GFX). Po GGE in občinah se ti podatki navedejo v prilogi k načrtu.

4. Analiza preteklega gospodarjenja

20. člen

Analiza preteklega gospodarjenja z gozdovi v GGO se izdela na ravni GGO in območnih rastiščnogojitvenih tipih, in sicer skladno z vsebino iz 35. člena tega pravilnika oziroma z njenim smiselnim upoštevanjem.

5. Oris zakonitosti razvoja gozdov

21. člen

Zakonitosti razvoja gozdov se orišejo na ravni GGO in območnih rastiščnogojitvenih tipih, in sicer skladno z vsebino iz 36. člena tega pravilnika oziroma z njenim smiselnim upoštevanjem.

6. Določitev ciljev, usmeritev in ukrepov za gospodarjenje z gozdovi

22. člen

(Gozdnogospodarsko območje)

Na ravni GGO se določi splošni cilj gospodarjenja z gozdovi v GGO, ki vključuje zlasti temeljne učinke, ki naj bi bili glede na specifične naravne, gospodarske in posestne razmere ter glede na potrebe po zagotavljanju funkcij gozdov uresničeni z gospodarjenjem z gozdovi v GGO.

Skladno s splošnim ciljem gospodarjenja z gozdovi oziroma s funkcijami gozdov v GGO se določijo splošne usmeritve gospodarjenja z gozdovi v GGO, ki zajemajo zlasti:

-

razvoj gozdnih površin v krajinsko različnih predelih z navedbo predelov, v katerih imajo ali bi imeli gozdovi, skupine gozdnega drevja ali posamično gozdno drevje še posebej veliko ekološko oziroma estetsko vrednost;

-

razvoj gozdov v pogledu sestave drevesnih vrst, zgradbe sestojev in višine lesne zaloge;

-

intenzivnost gojenja gozdov in potrebe po sofinanciranju vlaganj v gozdove;

-

ohranjanje oziroma vzpostavitev naravne avtohtone sestave gozdnih življenjskih združb ter razmerje med divjadjo in njenim okoljem;

-

odpiranje gozdov z gozdnimi cestami in vlakami;

-

tehnologijo pridobivanja lesa in gradnje gozdnih prometnic.

Na ravni GGO se določijo tile ukrepi:

-

možni posek po lastniški kategoriji (tabela MPL);

-

okvirne potrebe po gojitvenih in varstvenih delih po lastniških kategorijah (tabela NGDL po navodilih iz priloge 3, točka l);

-

potrebni ukrepi za izboljšanje življenjskih razmer prosto živečih živali;

-

graditev gozdnih cest in vlak po stopnji nujnosti z navedbo dolžine in gozdnega predela.

Na ravni GGO se na pregledni karti prikaže tudi intenzivnost gospodarjenja z gozdovi skladno z navodili iz priloge 3, točka k.

23. člen

(Območni rastiščnogojitveni tip)

Na ravni območnega rastiščnogojitvenega tipa se določita optimalni model gozda in gozdnogojitveni cilj.

Optimalni model gozda se določi kot idealno stanje gozda, ki na danem rastišču ob upoštevanju sukcesijskega razvoja gozda na najbolj racionalen način trajno zagotavlja uresničevanje funkcij gozdov, in vključuje:

-

optimalno drevesno sestavo gozda;

-

optimalno zgradbo gozda in optimalno razmerje debelinskih razredov oziroma razvojnih faz.

Gozdnogojitveni cilj vključuje:

-

ciljno drevesno sestavo gozdov;

-

ciljno stanje gozdov v pogledu razvojnih faz oziroma zgradbe sestojev;

-

ciljno lesno zalogo;

-

ciljno kakovost sestojev;

Pravilnik o gozdnogospodarskih in gozdnogojitvenih načrtih

Časovnica