Zakon o nalezljivih boleznih (ZNB)

3133. Zakon o nalezljivih boleznih (ZNB)

Na podlagi druge alinee prvega odstavka 107. člena in prvega odstavka 91. člena ustave Republike Slovenije izdajam

U K A Z
o razglasitvi zakona o nalezljivih boleznih (ZNB)

Razglašam zakon nalezljivih boleznih (ZNB), ki ga je sprejel Državni zbor Republike Slovenije na seji dne 16. novembra 1995.

Št. 012-01/95-109

Ljubljana, dne 24. novembra 1995.

Predsednik Republike Slovenije Milan Kučan l. r.

Z A K O N
O NALEZLJIVIH BOLEZNIH (ZNB)

I. SPLOŠNE DOLOČBE

1. člen

Ta zakon določa nalezljive bolezni, ki ogrožajo zdravje prebivalcev Republike Slovenije (v nadaljnjem besedilu: nalezljive bolezni) in bolnišnične ali nozokomialne okužbe, ki nastanejo v vzročni zvezi z opravljanjem zdravstvene dejavnosti (v nadaljnjem besedilu: bolnišnične okužbe) ter predpisuje ukrepe za njihovo preprečevanje in obvladovanje.

2. člen

Varstvo prebivalstva pred nalezljivimi boleznimi in bolnišničnimi okužbami obsega sistem družbenih, skupinskih in posamičnih aktivnosti in ukrepov za njihovo preprečevanje, obvladovanje, zdravljenje in odstranjevanje njihovih posledic.

Varstvo prebivalcev pred vnosom nalezljivih bolezni iz tujine obsega ukrepe, ki jih določajo ta zakon ter mednarodne zdravstvene in sanitarne konvencije in druge mednarodne pogodbe, ki jih je sklenila oziroma ratificirala Republika Slovenija.

3. člen

Varstvo prebivalcev pred nalezljivimi boleznimi obsega splošne in posebne ukrepe za njihovo preprečevanje in obvladovanje.

Splošne ukrepe iz prejšnjega odstavka izvajajo fizične in pravne osebe ter nosilci družbene skrbi za zdravje.

Posebne ukrepe iz prvega odstavka tega člena izvajajo fizične in pravne osebe, ki opravljajo zdravstveno dejavnost, pri nalezljivih boleznih, ki se prenašajo med živalmi (vretenčarji) in človekom - zoonozah, pa tudi fizične in pravne osebe, ki opravljajo veterinarsko dejavnost.

4. člen

Vsakdo ima pravico do varstva pred nalezljivimi boleznimi in bolnišničnimi okužbami ter dolžnost varovati svoje zdravje in zdravje drugih pred temi boleznimi.

Vse fizične in pravne osebe morajo omogočiti opravljanje zdravstveno higienskih pregledov s svetovanjem in predhodnih zdravstvenih pregledov ter nadzorstva, kot tudi odvzem potrebnega materiala in izvajanje drugih ukrepov za varstvo pred nalezljivimi boleznimi in bolnišničnimi okužbami, določenimi s tem zakonom.

5. člen

Naloge Republike Slovenije na področju varstva pred nalezljivimi boleznimi izvajajo ministrstvo, pristojno za zdravje, Inštitut za varovanje zdravja Republike Slovenije in območni zavodi za zdravstveno varstvo v skladu z zakonom o zdravstveni dejavnosti (Uradni list RS, št.9/92), v primeru naravnih in drugih nesreč ter v vojni pa tudi organi in enote za zaščito, reševanje in pomoč v skladu s posebnim zakonom.

Ministrstvo, pristojno za zdravje, spremlja gibanje nalezljivih bolezni v državi in v tujini in o tem obvešča pristojne organe ter sprejema programe, usklajuje delo in določa ukrepe za izvajanje programov na področju obvladovanja in preprečevanja širjenja nalezljivih bolezni in epidemij.

Inštitut za varovanje zdravja Republike Slovenije in območni zavodi za zdravstveno varstvo spremljajo in proučujejo epidemiološke razmere nalezljivih bolezni v skladu z obveznostmi, sprejetimi z mednarodnimi sporazumi in v skladu s programi Svetovne zdravstvene organizacije ter na tej podlagi in v skladu s planom zdravstvenega varstva Republike Slovenije pripravijo programe za preprečevanje, obvladovanje, odstranitev (eliminacijo) in izkoreninjenje (eradikacijo) nalezljivih bolezni.

Programe iz prejšnjega odstavka določi minister, pristojen za zdravje, za posamezno leto ali za daljše obdobje. Program mora določati ukrepe, njihove izvajalce, roke za izvršitev posameznih nalog ter potrebna finančna sredstva.

6. člen

Ukrepe za preprečevanje in obvladovanje zoonoz izvajajo pooblaščeni zdravstveni zavodi v sodelovanju s pristojnimi organi in organizacijami s področja veterinarstva, obsegajo pa obvezno vzajemno obveščanje o pojavu in gibanju teh bolezni ter usklajeno organiziranje in izvajanje epidemioloških, higienskih in drugih ukrepov za njihovo preprečevanje oziroma zatiranje.

Kratkoročne in dolgoročne preventivne ukrepe in programe za varstvo prebivalstva pred zoonozami sprejme minister, pristojen za zdravje, v soglasju z ministrom, pristojnim za veterinarstvo. V programih se določijo ukrepi, izvajalci, roki in sredstva za njihovo izvedbo.

7. člen

Epidemija nalezljive bolezni je pojav nalezljive bolezni, ki po času in kraju nastanka ter številu prizadetih oseb presega običajno stanje in je zato potrebno takojšnje ukrepanje.

Za okuženo območje se po tem zakonu šteje območje, na katerem je ugotovljen eden ali več virov okužbe in na katerem so možnosti za širjenje okužbe.

Za ogroženo območje se po tem zakonu šteje območje, na katero se lahko prenese nalezljiva bolezen z okuženega območja in na katerem so možnosti za širjenje okužbe.

Epidemijo nalezljive bolezni ter okuženo ali ogroženo območje razglasi oziroma določi minister, pristojen za zdravje. Kadar je okuženo ali ogroženo območje celotno območje Republike Slovenije, epidemijo razglasi Vlada Republike Slovenije.

8. člen

Nalezljive bolezni, zaradi katerih se izvajajo splošni in posebni ukrepi iz 3. člena tega zakona, so:

---------------------------------------------------------------------------------------
Slovensko strokovno ime:                     Tuje strokovno ime:
---------------------------------------------------------------------------------------
AIDS (SINDROM PRIDOBLJENE IMUNSKE            AIDS/HIV
POMANJKLJIVOSTI)
AKTIVNA TUBERKULOZA                          TUBERCULOSIS ACTIVA
AMEBIOZA                                     AMOEBIASIS
AKUTNA INFEKCIJA DIHAL PO                    INFECTIO RESPIRATORIA ACUTA
LOKALIZACIJI IN PO POVZROČITELJIH
BORELIOZA LYME                               LYME DISEASE
BOTULIZEM                                    BOTULISMUS
BRILL-ZINSERJEVA BOLEZEN                     MORBUS BRILL-ZINSSER
BRUCELOZA                                    BRUCELLOSIS
DAVICA                                       DIPHTHERIA
EHINOKOKOZA                                  ECHINOCOCCOSIS
ENTEROBIOZA                                  ENTEROBIASIS
GARJE SCABIES
ENTEROKOLITIS PO POVZROČITELJIH              ENTEROCOLITIS
GOBAVOST LEPRA
GONOREJA IN GONOKOKNE OKUŽBE                 GONORRHOEA
GRIPA                                        INFLUENZA
GRIŽA PO POVZROČITELJIH                      DYSENTERIA
HEMORAGIČNA MRZLICA PO POVZROČITELJIH        FEBRIS HAEMORRHAGICA VIROSA
INFEKCIJSKA MONONUKLEOZA                     MONONUCLEOSIS INFECTIOSA
KLAMIDIJSKA OKUŽBA PO LOKALIZACIJI           CHLAMYDIASIS
IN PO POVZROČITELJIH
KOLERA                                       CHOLERA
KONGENITALNE RDEČKE                          CONGENITALIS RUBELLA
SYNDROM
KUGA                                         PESTIS
LAMBLIOZA                                    LAMBLIASIS-GIARDIASIS
LEGIONELOZA                                  LEGIONELLOSIS
LEPTOSPIROZA                                 LEPTOSPIROSIS
LISTERIOZA                                   LISTERIOSIS
LIŠMENIOZA                                   LEISHMANIASIS
MALARIJA                                     MALARIA
MENINGITIS PO POVZROČITELJIH                 MENINGITIS
MENINGOENCEFALITIS PO POVZROČITELJIH         MENINGOENCEPHALITIS
MIKROSPORIJA PO LOKALIZACIJI                 MICROSPORIASIS
MRTVIČNI KRČ                                 TETANUS
MUMPS PAROTITIS                              EPIDEMICA
NORICE                                       VARICELLA
OKUŽBA S HRANO PO POVZROČITELJIH             TOXICOINFECTIO ALIMENTARIS
OSLOVSKI KAŠELJ                              PERTUSSIS
OŠPICE                                       MORBILLI
OTROŠKA PARALIZA                             POLIOMYELITIS
PARATIFUS A, B, C                            PARATYPHUS A, B, C
PASAVEC                                      ZOSTER
PSITAKOZA                                    PSITACOSIS-ORNITOSIS
PEGAVICA                                     TYPHUS EXANTHEMATICUS
RDEČKE                                       RUBELLA
RUMENA MRZLICA                               FEBRIS FLAVA
SEPSA PO POVZROČITELJIH                      SEPSIS
SIFILIS                                      SYPHILIS
SMRKAVOST                                    MALLEUS
SPOLNO PRENESENE BOLEZNI (DRUGE)             SEXUALLY TRANSMITTED
                                             DISEASES
PO SINDROMIH IN/ALI PO POVZROČITELJIH
STEKLINA                                     RABIES
STREPTOKOKNA ANGINA                          ANGINA STREPTOCOCCICA
ŠEN                                          ERYSIPELAS
ŠKRLATINKA                                   SCARLATINA
TRAKULJAVOST                                 TAENIASIS
TOKSOKARIOZA                                 TOXOCARIASIS
TOKSOPLAZMOZA                                TOXOPLASMOSIS
TRAHOM                                       TRACHOMA
TREBUŠNI TIFUS                               TYPHUS ABDOMINALIS
TRIHINOZA                                    TRICHINOSIS
TRIHOFITIJA                                  TRICHOPHYTIA
TULAREMIJA                                   TULAREMIA
VIRUSNI HEPATITIS PO POVZROČITELJIH
                                             HEPATITIS VIROSA
VRANIČNI PRISAD                              ANTRAX
VROČICA Q                                    FEBRIS Q
---------------------------------------------------------------------------------------

Nalezljive bolezni iz prejšnjega odstavka se glede na njihovo naravo in ukrepe, potrebne za njihovo preprečevanje in obvladovanje, razvrstijo v skupine s pravilnikom, ki ga izda minister, pristojen za zdravje.

Če se pojavi nevarnost drugih nalezljivih bolezni, ki bi lahko ogrozile zdravje prebivalcev, lahko Vlada Republike Slovenije odloči, da se zanje uporabijo ukrepi, določeni s tem zakonom. O odločitvi mora nemudoma obvestiti Državni zbor Republike Slovenije.

II. UKREPI ZA PREPREČEVANJE IN OBVLADOVANJE NALEZLJIVIH BOLEZNI

9. člen

Lastniki, upravljalci oziroma najemniki stanovanjskih in drugih objektov ter fizične in pravne osebe, ki izdelujejo oziroma prodajajo živila in predmete splošne uporabe, izvajajo splošne ukrepe, s katerimi v skladu s posebnimi predpisi zagotavljajo:

1.

zdravstveno ustreznost pitne vode ter živil in predmetov splošne uporabe;

2.

ustrezno kakovost zraka v zaprtih prostorih;

3.

sanitarno tehnično in sanitarno higiensko vzdrževanje javnih objektov, sredstev javnega prometa in javnih površin vključno s preventivno dezinfekcijo, dezinsekcijo in deratizacijo;

4.

ravnanje z odpadki na način, ki ne ogroža zdravja ljudi in ne povzroča čezmerne obremenitve okolja.

Obvezni program preventivne dezinfekcije, dezinsekcije in deratizacije iz 3. točke prejšnjega odstavka določi minister, pristojen za zdravje, v soglasju z ministrom, pristojnim za kmetijstvo in ministrom, pristojnim za okolje. Program mora določati ukrepe, njihove izvajalce, roke za izvršitev posameznih nalog ter potrebna sredstva.

10. člen

Posebni ukrepi za preprečevanje in obvladovanje nalezljivih bolezni so:

1.

usmerjena zdravstvena vzgoja in svetovanje;

2.

zgodnje odkrivanje virov okužbe in bolnikov z nalezljivimi boleznimi ter postavitev diagnoze;

3.

prijavljanje nalezljivih bolezni in epidemij;

4.

epidemiološka preiskava;

5.

osamitev (izolacija), karantena, obvezno zdravljenje ter poseben prevoz bolnikov;

6.

cepljenje (imunizacija in imunoprofilaksa) ter zaščita z zdravili (kemoprofilaksa);

7.

dezinfekcija, dezinsekcija, deratizacija;

8.

obvezni zdravstveno higienski pregledi s svetovanjem;

9.

drugi posebni ukrepi.

1. Usmerjena zdravstvena vzgoja in svetovanje

11. člen

Usmerjena zdravstvena vzgoja in svetovanje kot ukrep za preprečevanje in obvladovanje nalezljivih bolezni je usmerjena na trenutno pomembne epidemiološke razmere na posameznem območju in v določenem okolju in se izvaja po programu. Program določi Inštitut za varovanje zdravja Republike Slovenije in opredeli prednostna področja.

2. Zgodnje odkrivanje virov okužbe in bolnikov z nalezljivimi boleznimi ter postavitev diagnoze

12. člen

Vsak zdravnik, ki odkrije ali posumi na nalezljivo bolezen na podlagi anamnestičnih podatkov, kliničnega pregleda in epidemioloških razmer, mora nemudoma izvesti ustrezne ukrepe, določene s tem zakonom.

V primerih, določenih s pravilnikom iz drugega odstavka 8. člena tega zakona, je treba diagnozo nalezljive bolezni potrditi z mikrobiološko diagnostiko povzročitelja.

Mikrobiološko diagnostiko in identifikacijo opravljajo pooblaščeni oziroma referenčni mikrobiološki laboratoriji, ki jih določi minister, pristojen za zdravje.

13. člen

Osebo, ki jo je poškodovala stekla žival ali je bila v stiku s steklo živaljo ali z živaljo, za katero se sumi, da je stekla, mora zdravnik takoj napotiti v specializirano (antirabično) ambulanto pristojnega zavoda za zdravstveno varstvo.

3. Prijavljanje nalezljivih bolezni in epidemij

14. člen

Zdravnik mora takoj po postavljeni diagnozi oziroma sumu nalezljive bolezni prijaviti pristojnemu zavodu za zdravstveno varstvo:

1.

vsak pojav nalezljive bolezni iz 8. člena tega zakona ali smrt zaradi nje;

2.

vsak sum na davico, gnojni meningitis, virusno hemoragično mrzlico, kolero, kugo, ošpice, otroško paralizo, pljučni antraks in steklino;

3.

vsako epidemijo ali sum na epidemijo nalezljive bolezni;

4.

vsako izločanje povzročitelja trebušnega tifusa, drugih salmonel, šigel, kampilobaktra, jersinije in lamblije;

5.

vsako nosilstvo virusov hepatitisa B in C, povzročiteljev aidsa in povzročiteljev malarije;

6.

vsak ugriz in stik s steklo živaljo ali na steklino sumljivo živaljo.

Način prijavljanja je določen s pravilnikom iz drugega odstavka 8. člena tega zakona.

15. člen

Zavod za zdravstveno varstvo mora o vsakem pojavu ali sumu na zoonozo takoj obvestiti krajevno pristojno veterinarsko inšpekcijo.

Fizične in pravne osebe, ki opravljajo veterinarsko dejavnost, morajo takoj obvestiti pristojni zavod za zdravstveno varstvo o vsaki bolezni ali poginu živali zaradi zoonoz.

16. člen

Na podlagi prijav iz 14. člena tega zakona ter podatkov laboratorijskih preiskav o povzročiteljih nalezljivih bolezni Inštitut za varovanje zdravja Republike Slovenije in območni zavodi za zdravstveno varstvo spremljajo gibanje nalezljivih bolezni in vodijo evidence v skladu s posebnim zakonom ter o tem obveščajo ministrstvo, pristojno za zdravje.

4. Epidemiološka preiskava

17. člen

Epidemiološka preiskava odkriva vire okužbe in poti prenašanja ter obsega epidemiološko anketiranje, poizvedovanje in mikrobiološko diagnostiko.

Epidemiološko preiskavo odredi zdravnik iz prvega odstavka 12. člena tega zakona ali pristojni zavod za zdravstveno varstvo na podlagi prijave iz 14. člena tega zakona.

Z ugotovitvami epidemiološke preiskave Inštitut za varovanje zdravja Republike Slovenije in pristojni zavodi za zdravstveno varstvo seznanijo zdravstveno inšpekcijo.

5. Osamitev, karantena, obvezno zdravljenje in prevoz bolnikov

18. člen

Osamitev (izolacija) je ukrep, s katerim lečeči zdravnik, območni zavod za zdravstveno varstvo ali Inštitut za varovanje zdravja Republike Slovenije zbolelemu za nalezljivo boleznijo, omeji svobodno gibanje, kadar to lahko povzroči direkten ali indirekten prenos bolezni na druge osebe.

Glede na način prenosa nalezljive bolezni in stanje kužnosti bolnika se določi vrsta osamitve, ki lahko poteka na bolnikovem domu, v zdravstvenem zavodu (hospitalizacija) ali v za ta namen posebej določenem prostoru.

Popolna osamitev je obvezna za bolnike s pljučno kugo, pljučnim vraničnim prisadom, diseminiranim pasavcem, steklino ali z virusnimi hemoragičnimi mrzlicami (Ebola, Lassa, Marburg).

Osamitev lahko traja največ toliko časa, kolikor traja kužnost.

Način in trajanje osamitve določa pravilnik iz drugega odstavka 8. člena tega zakona.

19. člen

Karantena je ukrep, s katerim se začasno omeji svobodno gibanje, določijo čas in način njenega prestajanja in obvezni zdravstveni pregledi zdravim osebam, za katere se sumi, da so bile v stiku s povzročiteljem kuge, virusne hemoragične mrzlice (Ebola, Lassa, Marburg) ali povzročiteljem druge nalezljive bolezni, za katero je minister, pristojen za zdravje, ali Vlada Republike Slovenije na podlagi četrtega odstavka 7. člena tega zakona razglasila epidemijo ali je na predlog Inštituta za varovanje zdravja Republike Slovenije odločila, da je zaradi nevarnosti hitrega širjenja okužbe za posamezno nalezljivo bolezen, ki predstavlja veliko tveganje za zdravje, potreben tak ukrep.

Kot stik iz prejšnjega odstavka se šteje, da je bila oseba v visoko tveganem stiku s povzročiteljem nalezljive bolezni, kot ga opredeljuje Inštitut za varovanje zdravja Republike Slovenije, ali pa da oseba prihaja iz območja z visokim tveganjem za okužbo s povzročiteljem nalezljive bolezni. Vlada Republike Slovenije lahko na predlog Inštituta za varovanje zdravja Republike Slovenije določi izjeme od karantene po visoko tveganemu stiku s povzročiteljem nalezljive bolezni. Območja z visokim tveganjem za okužbo s povzročiteljem posamezne nalezljive bolezni in morebitne izjeme od karantene za osebe, ki prihajajo iz teh območij, določi Vlada Republike Slovenije na predlog Inštituta za varovanje zdravja Republike Slovenije, ki z epidemiološko oceno ugotovi, da gre za območje z visokim tveganjem za okužbo s povzročiteljem nalezljive bolezni. Vlada Republike Slovenije pri določitvi območij z visokim tveganjem za okužbo s povzročiteljem posamezne nalezljive bolezni lahko upošteva tudi podatke Evropskega centra za preprečevanje in obvladovanje bolezni.

Karanteno odredi minister, pristojen za zdravje, oziroma od njega pooblaščena oseba (v nadaljnjem besedilu: organ, pristojen za odreditev karantene). Zoper odločbo o odreditvi karantene ni pritožbe.

Čas trajanja karantene za posamezno nalezljivo bolezen predlaga Inštitut za varovanje zdravja Republike Slovenije, pri čemer ne sme biti daljši od najdaljše inkubacijske dobe za to nalezljivo bolezen. Vlada Republike Slovenije lahko na predlog Inštituta za varovanje zdravja Republike Slovenije skrajša čas trajanja karantene pri posamezni nalezljivi bolezni.

Minister, pristojen za zdravje, lahko na predlog Inštituta za varovanje zdravja Republike Slovenije s sklepom, ki se objavi v Uradnem listu Republike Slovenije, določi, da se karantena za posamezno nalezljivo bolezen lahko izvaja na domu.

19.a člen

Kadar se karantena za posamezno nalezljivo bolezen na podlagi sklepa ministra, pristojnega za zdravje, iz prejšnjega člena izvaja na domu ali na drugem naslovu bivanja, ki ga izbere oseba (v nadaljnjem besedilu: karantena na domu), osebo, za katero je bilo v epidemiološki preiskavi iz 17. člena tega zakona ugotovljeno, da je bila v visoko tveganem stiku s povzročiteljem nalezljive bolezni, in osebo, ki prihaja iz območja z visokim tveganjem za okužbo, ki je znotraj meja Republike Slovenije, v karanteno na domu napoti Inštitut za varovanje zdravja Republike Slovenije. Kadar je območje z visokim tveganjem za okužbo izven meja Republike Slovenije, osebo, ki prihaja iz tega območja, v karanteno na domu napoti Policija.

Oseba ob napotitvi v karanteno na domu iz prejšnjega odstavka podpiše izjavo o seznanitvi z napotitvijo v karanteno na domu (v nadaljnjem besedilu: izjava o karanteni na domu), ki je nepreklicna. Minister, pristojen za zdravje, lahko določi obrazec izjave o karanteni na domu.

Inštitut za varovanje zdravja Republike Slovenije za namen priprave izjave o karanteni na domu oziroma zaradi odreditve karantene na domu z odločbo v skladu s prvim odstavkom 19.c člena tega zakona od osebe pridobi naslednje podatke:

1.

osebno ime,

2.

dan, mesec in leto rojstva,

3.

enotno matično številko občana (EMŠO), če jo oseba ima,

4.

naslov stalnega ali začasnega bivališča in številko stanovanja v primeru večstanovanjskega objekta,

5.

naslov bivanja, ki ga je oseba izbrala za čas trajanja karantene na domu, in številko stanovanja v primeru večstanovanjskega objekta,

6.

telefonska številka,

7.

elektronski naslov, če ga oseba ima,

8.

osebno ime, enotno matično številko občana (EMŠO), če jo zakoniti zastopnik ima, vrsto in številko osebnega dokumenta, naslov stalnega ali začasnega bivališča in elektronski naslov zakonitega zastopnika za mladoletno osebo.

Policija za namen priprave izjave o karanteni na domu oziroma zaradi odreditve karantene na domu z odločbo v skladu s prvim odstavkom 19.c člena tega zakona od osebe pridobi naslednje podatke:

1.

osebno ime,

2.

dan, mesec in leto rojstva,

3.

enotno matično številko občana (EMŠO), če jo oseba ima,

4.

naslov stalnega ali začasnega bivališča in številko stanovanja v primeru večstanovanjskega objekta,

5.

naslov bivanja, ki ga je oseba izbrala za čas trajanja karantene na domu, in številko stanovanja v primeru večstanovanjskega objekta,

6.

telefonska številka,

7.

elektronski naslov, če ga oseba ima,

8.

osebno ime, enotno matično številko občana (EMŠO), če jo zakoniti zastopnik ima, vrsto in številko osebnega dokumenta, naslov stalnega ali začasnega bivališča in elektronski naslov zakonitega zastopnika za mladoletno osebo,

9.

spol,

10.

državljanstvo,

11.

vrsto in številko dokumenta, s katerim oseba prehaja državno mejo.

V izjavi o karanteni na domu Inštitut za varovanje zdravja Republike Slovenije oziroma Policija navedeta razlog napotitve v karanteno na domu, čas trajanja karantene na domu, ki je določen v skladu s četrtim odstavkom prejšnjega člena, naslov bivanja, ki ga je za čas trajanja karantene na domu oseba izbrala sama, in da kršitev izjave pomeni prekršek po tem zakonu. Izjava o karanteni na domu vsebuje naslednje podatke o osebi:

1.

osebno ime,

2.

dan, mesec in leto rojstva,

3.

enotno matično številko občana (EMŠO), če jo oseba ima,

4.

naslov stalnega ali začasnega bivališča in številko stanovanja v primeru večstanovanjskega objekta,

5.

naslov bivanja, ki ga je oseba izbrala za čas trajanja karantene na domu, in številko stanovanja v primeru večstanovanjskega objekta,

6.

telefonska številka,

7.

elektronski naslov, če ga oseba ima,

8.

osebno ime, enotno matično številko občana (EMŠO), če jo zakoniti zastopnik ima, vrsto in številko osebnega dokumenta, naslov stalnega ali začasnega bivališča in elektronski naslov zakonitega zastopnika za mladoletno osebo,

9.

spol,

10.

državljanstvo,

11.

vrsto in številko dokumenta, s katerim oseba prehaja državno mejo,

12.

datum in uro vstopa v Republiko Slovenijo in naziv vstopnega mejnega prehoda, kontrolne točke ali mesta prestopa državne meje.

Izjava o karanteni na domu vsebuje podatke iz 9. do 12. točke prejšnjega odstavka samo v primeru karantene na domu zaradi prihoda iz območja z visokim tveganjem za okužbo, ki je izven meja Republike Slovenije.

Oseba mora izjavo o karanteni na domu podpisati lastnoročno v dveh izvodih ali z varnim elektronskim podpisom. En izvod podpisane izjave o karanteni na domu prejme oseba, drug izvod pa Inštitut za varovanje zdravja Republike Slovenije oziroma Policija.

S podpisom izjave o karanteni na domu se oseba zaveže, da bo ostala na naslovu bivanja v času karantene na domu, ki ga je za čas trajanja karantene na domu izbrala sama in je naveden v izjavi o karanteni na domu, ter omejila fizične stike z osebami, ki ne prebivajo na tem naslovu.

Inštitut za varovanje zdravja Republike Slovenije posreduje osebi izjavo o karanteni na domu v podpis na elektronski naslov, ki ga je oseba navedla. Če oseba nima elektronskega naslova, Inštitut za varovanje zdravja Republike Slovenije posreduje izjavo o karanteni na domu pravni ali fizični osebi, ki opravlja vročanje dokumentov v fizični obliki kot svojo dejavnost, ki izvede osebno vročitev v 24 urah. Če je osebi izjava o karanteni na domu posredovana na elektronski naslov, mora oseba lastnoročno podpisano izjavo o karanteni na domu v elektronski kopiji oziroma izjavo o karanteni na domu, podpisano z varnim elektronskim podpisom, posredovati na elektronski naslov Inštituta za varovanje zdravja Republike Slovenije do izteka naslednjega dne po prejemu izjave o karanteni na domu na elektronski naslov. Če je osebi izjava o karanteni na domu osebno vročena, jo mora oseba ob vročitvi lastnoročno podpisati in en izvod podpisane izjave o karanteni na domu vrniti vročevalcu. Podatki o osebi, ki je podpisala izjavo o karanteni na domu, se posredujejo v evidenco karanten na domu iz prvega odstavka 19.č člena tega zakona po prejemu podpisane izjave o karanteni na domu. Policija izjavo o karanteni na domu izroči osebi v podpis neposredno ob vstopu v Republiko Slovenijo.

Če je oseba zaposlena, mora v 24 urah od napotitve v karanteno na domu obvestiti svojega delodajalca, da je v karanteni na domu. Oseba, ki je v karanteni na domu in ne more opravljati dela, je upravičena do nadomestila plače ali drugih pravic iz naslova zdravstvenega in socialnega varstva v skladu z zakonom. Kot dokazilo za uveljavljanje pravice do nadomestila plače ali drugih pravic iz naslova zdravstvenega in socialnega varstva šteje izjava o karanteni na domu, podpisana v skladu z drugim odstavkom tega člena, oziroma potrjena v skladu s šestim odstavkom 19.b člena tega zakona.

Policija vodi evidenco podatkov iz četrtega odstavka tega člena in podatek o državi oziroma območju z visokim tveganjem za okužbo izven Republike Slovenije, iz katerega prihaja oseba, ter podatek o datumu začetka in konca karantene na domu največ 30 dni.

19.b člen

Inštitut za varovanje zdravja Republike Slovenije zagotavlja in upravlja informacijsko rešitev za pridobitev izjave o karanteni na domu (v nadaljnjem besedilu: informacijska rešitev), ki je namenjena prijavi visoko tveganega stika s povzročiteljem nalezljive bolezni ali prihoda iz območja z visokim tveganjem za okužbo s povzročiteljem nalezljive bolezni iz 19. člena tega zakona.

Oseba, ki je bila v visoko tveganem stiku s povzročiteljem nalezljive bolezni, ne glede na prvi odstavek prejšnjega člena, lahko sama pridobi izjavo o karanteni na domu v informacijski rešitvi, kadar je neposredno od osebe s potrjeno okužbo s povzročiteljem nalezljive bolezni iz petega odstavka 19. člena tega zakona obveščena, da je visoko tvegani stik. Oseba lahko sama pridobi izjavo v informacijski rešitvi tudi v primeru, če je o visoko tveganem stiku s povzročiteljem nalezljive bolezni obveščena prek prostovoljne mobilne aplikacije za obveščanje o stikih z drugimi uporabniki s potrjeno okužbo s povzročiteljem nalezljive bolezni iz petega odstavka 19. člena tega zakona.

Oseba, ki prihaja iz območja z visokim tveganjem za okužbo s povzročiteljem nalezljive bolezni iz petega odstavka 19. člena tega zakona, ki je izven meja Republike Slovenije, ne glede na prvi odstavek prejšnjega člena, lahko sama pridobi izjavo o karanteni na domu pred prihodom v Republiko Slovenijo v informacijski rešitvi, vendar največ pet dni pred prihodom. Vlada Republike Slovenije lahko skrajša ta čas.

V primeru iz drugega odstavka tega člena oseba zaradi pridobitve izjave o karanteni na domu v informacijski rešitvi izpolni naslednje podatke:

1.

osebno ime,

2.

dan, mesec in leto rojstva,

3.

enotno matično številko občana (EMŠO), če jo oseba ima,

4.

naslov stalnega ali začasnega bivališča in številko stanovanja v primeru večstanovanjskega objekta,

5.

naslov bivanja, ki ga je oseba izbrala za čas trajanja karantene na domu, in številko stanovanja v primeru večstanovanjskega objekta,

6.

telefonska številka,

7.

elektronski naslov,

8.

osebno ime, enotno matično številko občana (EMŠO), če jo zakoniti zastopnik ima, vrsto in številko osebnega dokumenta, naslov stalnega ali začasnega bivališča in elektronski naslov zakonitega zastopnika za mladoletno osebo,

9.

osebno ime osebe s potrjeno okužbo s povzročiteljem nalezljive bolezni iz petega odstavka 19. člena tega zakona, od katere je bila neposredno obveščena, da je visoko tvegani stik in datum visoko tveganega stika,

10.

datum obvestila o visoko tveganem stiku v primeru, ko je bila o temu obveščena prek prostovoljne mobilne aplikacije za obveščanje o stikih z drugimi uporabniki s potrjeno okužbo s povzročiteljem nalezljive bolezni iz petega odstavka 19. člena tega zakona.

V primeru iz tretjega odstavka tega člena oseba zaradi pridobitve izjave o karanteni na domu v informacijski rešitvi izpolni naslednje podatke:

1.

osebno ime,

2.

dan, mesec in leto rojstva,

3.

enotno matično številko občana (EMŠO), če jo oseba ima,

4.

naslov stalnega ali začasnega bivališča in številko stanovanja v primeru večstanovanjskega objekta,

5.

naslov bivanja, ki ga je oseba izbrala za čas trajanja karantene na domu, in številko stanovanja v primeru večstanovanjskega objekta,

6.

telefonska številka,

7.

elektronski naslov,

8.

osebno ime, enotno matično številko občana (EMŠO), če jo zakoniti zastopnik ima, vrsto in številko osebnega dokumenta, naslov stalnega ali začasnega bivališča in elektronski naslov zakonitega zastopnika za mladoletno osebo,

9.

spol,

10.

državljanstvo,

11.

vrsto in številko dokumenta, s katerim oseba prehaja državno mejo,

12.

datum vstopa v Republiko Slovenijo,

13.

naziv vstopnega mejnega prehoda, kontrolne točke ali mesta prestopa državne meje,

14.

državo ali območje z visokim tveganjem za okužbo, iz katerega prihaja oseba.

Oseba potrdi seznanitev z vsebino izjave o karanteni na domu v informacijski rešitvi. Potrditev vsebine izjave o karanteni na domu v informacijski rešitvi je enakovredna lastnoročnemu podpisu izjave in je nepreklicna. Po potrditvi izjave o karanteni na domu v informacijski rešitvi se izjava nemudoma posreduje na elektronski naslov osebe, podatki iz izjave pa v evidenco karanten na domu iz prvega odstavka 19.č člena tega zakona.

S potrditvijo izjave o karanteni na domu v informacijski rešitvi se oseba zaveže, da bo ostala na naslovu bivanja v času karantene na domu, ki ga je za čas trajanja karantene na domu izbrala sama in je naveden v izjavi o karanteni na domu, ter omejila fizične stike z osebami, ki ne prebivajo na tem naslovu.

19.c člen

Kadar oseba, ki je napotena v karanteno na domu odkloni podpis izjave o karanteni na domu, Inštitut za varovanje zdravja Republike Slovenije ali Policija podatke, ki sta jih pridobila od osebe v skladu s tretjim oziroma četrtim odstavkom 19.a člena tega zakona, skupaj z opisom razloga za napotitev v karanteno na domu in dokazi za obstoj tega razloga, nemudoma posredujeta organu, pristojnemu za odreditev karantene iz 19. člena tega zakona. Enako ravnata, kadar od osebe ne prejmeta enega izvoda podpisane izjave iz drugega odstavka prejšnjega člena. Organ, pristojen za odreditev karantene iz 19. člena tega zakona, osebi odredi karanteno na domu z odločbo (v nadaljnjem besedilu: odločba o karanteni na domu). Oseba, ki ji je z odločbo odrejena karantena na domu, mora ostati na naslovu bivanja v času karantene na domu, ki ga je za čas trajanja karantene na domu izbrala sama, in je naveden v odločbi o karanteni na domu, in omejiti fizične stike z osebami, ki ne prebivajo na tem naslovu.

V izreku odločbe o karanteni na domu se določita čas trajanja karantene na domu in naslov bivanja, ki ga je za čas trajanja karantene na domu izbrala oseba sama. Če oseba Inštitutu za varovanje zdravja Republike Slovenije oziroma Policiji v skladu s 5. točko tretjega odstavka oziroma 5. točko četrtega odstavka 19.a člena tega zakona ni navedla naslova bivanja, ki ga je za čas trajanja karantene na domu izbrala sama, se ji karantena na domu odredi na naslovu stalnega ali začasnega bivališča v Republiki Sloveniji. V obrazložitvi odločbe o karanteni na domu se navedeta razlog in pravna podlaga za odreditev karantene na domu. V pouku o dolžnosti predhodne pisne napovedi vložitve tožbe v upravnem sporu zoper odločbo o karanteni na domu se navede vsebina iz tretjega odstavka tega člena.

Oseba, ki ji je odrejena karantena na domu, lahko v treh dneh od vročitve odločbe o karanteni na domu pri organu, pristojnem za odreditev karantene iz 19. člena tega zakona pisno ali po elektronski poti z ali brez varnega elektronskega podpisa napove vložitev tožbe v upravnem sporu zoper odločbo o karanteni na domu. Če oseba ne napove vložitve tožbe v upravnem sporu zoper odločbo o karanteni na domu, odločba postane pravnomočna. Vložitev tožbe v upravnem sporu ne zadrži izvršitve odločbe o karanteni na domu.

Če je napovedana vložitev tožbe v upravnem sporu zoper odločbo o karanteni na domu, organ, pristojen za odreditev karantene iz 19. člena tega zakona, v osmih dneh izda odločbo o karanteni na domu s polno obrazložitvijo. Rok za vložitev tožbe v upravnem sporu začne teči z vročitvijo odločbe o karanteni na domu s polno obrazložitvijo.

Odločba o karanteni na domu iz prvega oziroma četrtega odstavka tega člena se vroči na elektronski naslov, ki ga je oseba navedla Inštitutu za varovanje zdravja Republike Slovenije oziroma Policiji v skladu s 7. točko tretjega odstavka oziroma 7. točko četrtega odstavka 19.a člena tega zakona. Če oseba elektronskega naslova ob napotitvi v karanteno na domu ni navedla ali po prejemu na elektronski naslov ne potrdi prejema do izteka naslednjega dne od dneva vročitve odločbe o karanteni na domu, ministrstvo, pristojno za zdravje, posreduje odločbo pravni ali fizični osebi, ki opravlja vročanje dokumentov v fizični obliki kot svojo dejavnost, ki izvede osebno vročitev v 24 urah (v nadaljnjem besedilu: vročevalec). Vročevalec opravi osebno vročitev na naslovu, na katerem je bila osebi odrejena karantena na domu v skladu z drugim odstavkom tega člena. Če se vročitve ne da opraviti osebno na tem naslovu, vročevalec pusti odločbo o karanteni na domu v poštnem predalu ali v hišnem oziroma izpostavljenem predalčniku na naslovu stalnega oziroma začasnega bivališča osebe. Vročevalec pusti odločbo o karanteni na domu v poštnem predalu ali v hišnem oziroma izpostavljenem predalčniku na naslovu stalnega oziroma začasnega bivališča osebe tudi v primeru, ko naslov, na katerem je bila osebi odrejena karantena na domu, in naslov stalnega oziroma začasnega bivališča osebe nista ista. Vročitev se šteje za opravljeno naslednji dan.

Podatke o osebah, ki jim je bila odrejena karantena na domu, organ, pristojen za odreditev karantene iz 19. člena tega zakona, nemudoma po vročitvi odločbe o karanteni na domu posreduje v evidenco iz prvega odstavka 19.č člena tega zakona.

Če je oseba zaposlena, mora v 24 urah od vročitve odločbe o karanteni na domu obvestiti svojega delodajalca, da je v karanteni na domu. Oseba, ki je v karanteni na domu in ne more opravljati dela, je upravičena do nadomestila plače ali drugih pravic iz naslova zdravstvenega in socialnega varstva v skladu z zakonom. Kot dokazilo za uveljavljanje pravice do nadomestila plače ali drugih pravic iz naslova zdravstvenega in socialnega varstva šteje odločba o karanteni na domu.

19.č člen

Inštitut za varovanje zdravja Republike Slovenije zaradi ukrepa karantene na domu iz 19.a, 19.b in 19.c člena tega zakona z namenom obvladovanja in preprečevanja širjenja posamezne nalezljive bolezni iz petega odstavka 19. člena tega zakona v elektronski obliki vodi evidenco karanten na domu, tako da za vsako osebo, ki je v karanteni na domu, vodi naslednje podatke:

1.

osebno ime,

2.

dan, mesec in leto rojstva,

3.

enotno matična številka občana (EMŠO), če jo oseba ima,

4.

spol,

5.

naslov stalnega ali začasnega bivališča in številko stanovanja v primeru večstanovanjskega objekta,

6.

telefonsko številko,

7.

elektronski naslov,

8.

osebno ime in elektronski naslov zakonitega zastopnika za mladoletno osebo,

9.

naslov bivanja, ki ga je oseba izbrala za čas trajanja karantene na domu, in številko stanovanja v primeru večstanovanjskega objekta,

10.

datum začetka in konca karantene na domu,

11.

razlog napotitve v karanteno na domu,

12.

način napotitve osebe v karanteno na domu,

13.

številko izjave o karanteni na domu oziroma odločbe o karanteni na domu,

14.

državljanstvo,

15.

vrsto in številko dokumenta, s katerim oseba prehaja državno mejo,

16.

datum in uro vstopa v Republiko Slovenijo,

17.

naziv vstopnega mejnega prehoda, kontrolne točke ali mesta prestopa državne meje in

18.

državo ali območje z visokim tveganjem za okužbo, iz katerega prihaja oseba.

Podatki iz 14. do 18. točke prejšnjega odstavka se vodijo samo za osebe, ki so v karanteni na domu zaradi prihoda iz območja z visokim tveganjem za okužbo, ki je izven meja Republike Slovenije.

Inštitut za varovanje zdravja Republike Slovenije in Policija po prejemu izjave o karanteni na domu, ki je podpisana v skladu s sedmim odstavkom 19.a člena tega zakona, podatke o napotitvi v karanteno na domu, organ, pristojen za odreditev karantene iz 19. člena tega zakona, pa podatke o odrejenih karantenah na domu z odločbo v skladu s prvim odstavkom 19.c člena tega zakona posredujejo v evidenco iz prvega odstavka tega člena. Podatki, ki jih je oseba posredovala sama v skladu s četrtim in petim odstavkom 19.b člena tega zakona, se prek informacijske rešitve neposredno posredujejo v evidenco iz prvega odstavka tega člena.

Za namen nadzora nad ukrepom karantene na domu do podatkov v evidenci iz prvega odstavka tega člena dostopa Zdravstveni inšpektorat Republike Slovenije. Policija dostopa do podatkov v evidenci iz prvega odstavka tega člena, kadar v okviru svojih nalog in pooblastil po zakonu, ki ureja naloge in pooblastila policije, preverja, ali je bila oseba, ki je v policijskem postopku, napotena v karanteno na domu oziroma ji je bila odrejena karantena na domu.

Podatki iz evidence iz prvega odstavka tega člena se hranijo dve leti po napotitvi osebe v karanteno na domu. Vse pravice oseb v zvezi s podatki v evidenci iz prvega odstavka tega člena, ki niso urejene s tem zakonom, se izvajajo v skladu s predpisi, ki urejajo varstvo osebnih podatkov.

20. člen

Osebe, ki zbolijo ali za katere se sumi, da so zbolele za nalezljivo boleznijo se morajo zdraviti v skladu s pravilnikom iz drugega odstavka 8. člena tega zakona v vsakem primeru, ko bi opustitev zdravljenja ogrozila zdravje drugih ljudi ali povzročila širjenje nalezljive bolezni.

21. člen

Osebe, za katere sta odrejeni osamitev ali karantena, se smejo prevažati samo na način in pod pogoji, ki onemogočajo širjenje okužbe.

Način in pogoje prevoza določi minister, pristojen za zdravje.

6. Cepljenje (imunizacija in imunoprofilaksa) ter zaščita z zdravili (kemoprofilaksa)

22. člen

Obvezno je cepljenje:

-

proti hemofilusu influence b, davici, tetanusu, oslovskemu kašlju, otroški paralizi, ošpicam, mumpsu, rdečkam in hepatitisu B;

-

proti steklini, rumeni mrzlici, trebušnemu tifusu, klopnemu meningoencefalitisu, gripi, tuberkulozi in drugim nalezljivim boleznim, če obstajajo določeni epidemiološki razlogi in tako določa program iz 25. člena tega zakona.

O opravljenem cepljenju je treba izdati potrdilo, voditi evidenco in poročati območnim zavodom za zdravstveno varstvo oziroma Inštitutu za varovanje zdravja Republike Slovenije v skladu s predpisom, ki ga izda minister, pristojen za zdravje.

22.a člen

Zdravnik, ki opravlja cepljenje, mora s pregledom osebe, ki se cepi, in vpogledom v njeno zdravstveno dokumentacijo ugotoviti morebitne razloge za opustitev cepljenja, zaradi katerih bi se zdravstveno stanje osebe lahko trajno poslabšalo.

Med razloge za opustitev cepljenja se štejejo:

-

alergija na sestavine cepiva,

-

resen nezaželen učinek cepiva po predhodnem odmerku istega cepiva,

-

bolezen ali zdravstveno stanje, ki je nezdružljivo s cepljenjem.

Ne glede na tretjo alineo prejšnjega odstavka se med razloge za opustitev cepljenja po tem zakonu ne štejejo akutne bolezni ali vročinska stanja, zaradi katerih se cepljenje začasno odloži.

Če zdravnik, ki opravlja cepljenje, ugotovi, da obstajajo razlogi za opustitev cepljenja iz prvega odstavka tega člena, mora dati predlog za opustitev cepljenja, ki mora biti strokovno utemeljen in obrazložen. Zdravstvena dokumentacija osebe iz prvega odstavka tega člena je sestavni del predloga za opustitev cepljenja.

Poleg zdravnika, ki opravlja cepljenje, predlog iz prejšnjega odstavka lahko da tudi oseba iz prvega odstavka tega člena ali njeni starši oziroma skrbniki.

Predlogu iz četrtega odstavka tega člena mora biti priložena zdravstvena dokumentacija, ki dokazuje navedbe iz drugega odstavka tega člena in vključuje:

-

v primeru zatrjevane alergije na sestavine cepiva navedbo, na katere sestavine cepiva je oseba alergična in dokazilo o alergiji na sestavine cepiva in kako je bila ta diagnosticirana;

-

v primeru zatrjevanega resnega neželenega učinka po predhodnem odmerku istega cepiva navedbo, kakšen neželen učinek je utrpela oseba, navedbo časa pojava zatrjevanega neželenega učinka in navedbo vrste cepiva ter dokazilo, iz katerega je razvidna zdravstvena obravnava zatrjevanega resnega neželenega učinka;

-

v primeru zatrjevane bolezni ali zdravstvenega stanja, ki je nezdružljivo s cepljenjem, navedbo bolezenskih stanj, zaradi katerih se predlaga opustitev in dokazilo, ki potrjuje zatrjevano bolezen ali zdravstveno stanje, ki je nezdružljivo s cepljenjem.

Zdravstvena dokumentacija iz prejšnjega odstavka se nanaša izključno na osebo, pri kateri naj bi se cepljenje opustilo.

Obrazec predloga za opustitev cepljenja z naborom podatkov iz tega člena določi minister.

Predlog za opustitev cepljenja se pošlje ministrstvu, pristojnemu za zdravje. Če predlogu ni priložena ustrezna zdravstvena dokumentacija iz šestega odstavka tega člena, ministrstvo, pristojno za zdravje, predlog zavrže.

22.b člen

Ministrstvo, pristojno za zdravje, pošlje predlog za opustitev cepljenja Komisiji za cepljenje (v nadaljnjem besedilu: komisija).

Tričlansko komisijo iz prejšnjega odstavka imenuje minister, pristojen za zdravje. Sredstva za delo komisije se zagotavljajo iz državnega proračuna.

Minister, pristojen za zdravje, podrobneje določi način dela komisije.

22.c člen

Komisija mora pri ugotavljanju razlogov za opustitev cepljenja proučiti predlog za opustitev cepljenja. Če oceni za potrebno, zahteva dodatno dokumentacijo oziroma dodatne zdravstvene preglede.

Zahtevo za razgovor pred komisijo lahko poda oseba oziroma njeni starši, skrbniki ali zakoniti zastopniki. Če se vlagatelj zahteve ne udeleži razgovora, na katerega je bil povabljen v skladu z zakonom, se šteje, da se je zahtevi odpovedal in se postopek lahko nadaljuje.

Po opravljenem postopku iz prvega in drugega odstavka tega člena komisija da strokovno mnenje o tem, ali obstajajo ali ne obstajajo razlogi za opustitev cepljenja, in ga pošlje ministru, pristojnemu za zdravje, najpozneje 90 dni od prejema predloga za opustitev cepljenja.

Strokovno mnenje iz prejšnjega odstavka mora vsebovati:

-

navedbo nalezljive bolezni, zoper katero naj se opusti oziroma naj se ne opusti cepljenje,

-

razloge za opustitev ali neopustitev cepljenja z obrazložitvijo,

-

časovno obdobje, za katero naj se opusti cepljenje,

-

navedbo lastniškega imena cepiva, s katerim bi se oseba morala cepiti.

Strokovno mnenje iz prejšnjega odstavka lahko vsebuje tudi druge predloge v zvezi s cepljenjem.

22.č člen

Na podlagi strokovnega mnenja komisije minister, pristojen za zdravje, izda odločbo v upravnem postopku o opustitvi oziroma neopustitvi cepljenja v 30 dneh od prejema strokovnega mnenja iz prejšnjega člena. Odločba mora vsebovati:

-

navedbo nalezljive bolezni, zoper katero se opušča ali ne opušča cepljenje,

-

razloge za opustitev ali neopustitev cepljenja z obrazložitvijo,

-

časovno obdobje, za katero velja opustitev cepljenja,

-

navedbo lastniškega imena cepiva, s katerim bi se oseba morala cepiti.

V primeru iz petega odstavka prejšnjega člena mora odločba vsebovati tudi predloge v zvezi s cepljenjem.

Zoper odločbo iz prvega odstavka tega člena ni pritožbe, mogoč pa je upravni spor.

Odločba se vroči zdravniku, ki cepi, in osebi, ki naj se cepi, oziroma njenim staršem, skrbnikom ali zakonitim zastopnikom, če je ta oseba mladoletna ali opravilno nesposobna.

Odločitev o opustitvi cepljenja se vpiše v zdravstveno dokumentacijo in knjižico o cepljenju osebe iz 22.a člena tega zakona.

23. člen

Zakon o nalezljivih boleznih (ZNB)

Časovnica