STA novice / OZS nadaljuje s prizadevanji za ureditev regresnih zahtevkov in dvojnega statusa upokojencev

Kot je na ponovoletnem srečanju z novinarji v Ljubljani pojasnil Meh, gre predlog zbornice za ureditev regresnih zahtevkov zavoda za zdravstveno zavarovanje in zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje do delodajalcev v smeri, da bi se prispevek, ki ga plačujejo delodajalci za primer poškodbe pri delu in poklicne bolezni, zvišal z zdajšnjih 0,53 odstotka plače oz. zavarovalne osnove na en odstotek, zbrana sredstva pa bi se uporabljalo namensko, torej potem zahtevkov ne bi bilo več.

Zavod za zdravstveno zavarovanje po trenutni ureditvi od delodajalcev na leto pobere približno 80 milijonov evrov iz naslova prispevkov za primer poškodbe pri delu in poklicne bolezni, po predlogu OZS bi bilo tega denarja v primeru zvišanja prispevka na en odstotek približno 160 milijonov evrov. Ta sredstva naj bi zadostovala za vse obveznosti.

"Upam, da je to dober predlog za ministrstvo za zdravje in za vlado," je izpostavil Meh, ki ima dober občutek tako glede minulih kot nadaljnjih pogovorov pri ministru za zdravje Samu Fakinu. Pogovori pri ministru o regresnih zahtevkih in poklicnih boleznih naj bi se nadaljevali še ta mesec.

OZS si želi, da bi se ministrstvo in delodajalci dogovorili za tak pravilnik, ki bi ščitil tako delavce kot delodajalce. "Nismo proti pravilniku, želimo pa, da se ga uredi na primeren in pošten način," je izpostavil. Po njegovih besedah si želijo, da v pravilniku ne bi bilo navedenih bolezni, za katere lahko zbolimo zunaj delovnega okolja.

Poleg omenjenega si na zbornici želijo tudi, da bi breme nadomestil v času bolniške odsotnosti z delodajalca na Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije prešlo po 20 koledarskih dneh namesto sedanjih 30.

Trd oreh za malo gospodarstvo predstavlja tudi ureditev dvojnega statusa upokojencev. To bi delo olajšalo približno 18.000 upokojenim obrtnikom in podjetnikom. Meh namreč ugotavlja, da bi si mnogi želeli delo opravljati še naprej. Tako se OZS zdi pomembno, da bi upokojeni obrtniki obdržali pokojnino, če bi želeli nadaljevali z dejavnostjo ali se zaposliti, pri tem pa bi plačevali prispevke in davke, kot to predvideva zakon. Država bi bila tako po Mehovem mnenju na boljšem.

Omenjene težave so po Mehovi oceni tudi eden od razlogov, zakaj se mlajše generacije ne odločajo za prevzem družinskih podjetij oz. obrti.

OZS si bo letos med drugim prizadevala tudi, da bi sistem vajeništva v državi zaživel. V tem šolskem letu je namreč v dualni sistem vpisanih 115 dijakov, medtem ko jih je v poklicnem izobraževanju 1500. "Tu moramo nekaj narediti skupaj z ministrstvi za delo, za gospodarstvo in za izobraževanje ter gospodarstveniki," je dejal in dodal, da se je treba pri iskanju rešitev ozreti po državah, kjer poznajo sistem vajeništva.

OZS, ki je v letu 2013 prešla z obveznega na prostovoljno članstvo, je lani uspela pridobiti 1000 novih članov, zdaj jih ima okoli 25.000. To predstavlja približno polovico manj kot v času obveznega članstva.