STA novice / Levica bo na seji komisije DZ predlagala zaostritev sankcij za hude kršitelje delavskih pravic

Kot je v današnji izjavi za novinarje v DZ povzel poslanec Levice Vladimir Šega, so v nezakoniti tovarni cigaret blizu Lendave 33 Paragvajcev in en Bolgar delali "12 ur na dan, praktično brez hrane, brez mobilnih telefonov, brez stika z zunanjostjo, brez dnevne svetlobe", "živeli so tako rekoč v sužnjelastniškem sistemu". Vlada zdaj s predlaganimi spremembami tujske zakonodaje odpira vrata prav tovrstnemu izkoriščanju tujih delavcev, je izpostavil.

V osnutkih novel zakonov o tujcih ter o zaposlovanju, samozaposlovanju in delu tujcev so namreč predvideni šestmesečna vezava tujca na prvega delodajalca, podaljšanje obdobja, po katerem lahko tujec uveljavlja pravico do združitve z družino, z enega na tri leta, ukinitev brezplačne udeležbe tujcev na tečajih slovenščine in uvedba 40-odstotnega lastnega sofinanciranja, se je obregnil ob nekatere predlagane rešitve.

V Levici bodo komisiji DZ, na kateri bo govora o neustreznem sistemu prepoznave, zaščite in pomoči žrtvam trgovine z ljudmi, prisilnega dela, delavskega izkoriščanja in nezakonitega zaposlovanja ter neučinkovitem kaznovanju storilcev, predlagali sprejetje več sklepov.

Nekateri predlogi so vezani na takojšnjo pomoč omenjenim Paragvajem in Bolgaru, saj da jim ni na voljo ustrezna zaščita in država nima ustrezne namestitve zanje. "Žal prisilnega dela nihče ne išče, iščejo prekrške, iščejo špekulante, iščejo, kje je krčmarjenje, nikakor pa ne iščejo žrtev teh ljudi, ki so sužnjelastniško izkoriščeni," je navedel Šega.

Od vlade si v luči zaznanih težav v primeru Lendava želijo priprave sprememb zakonodaje s tega področja, med drugim v smeri priznanja ustreznega statusa žrtev z jasno opredeljenimi pravicami, vključno z bivanjem, ki niso vezane na sodelovanje v kazenskem postopku, ter takojšen dostop do trga dela, obveznega zdravstvenega zavarovanja, storitev centrov za socialno delo in brezplačne pravne pomoči.

Prav tako v Levici predlagajo, da se delavcu, ki prijavi kršitve ali izkoriščanje, do odločitve pristojnih organov ohrani soglasje k enotnemu dovoljenju za delo in prebivanje. Šestmesečno vezavo tujega delavca na prvega delodajalca je treba umakniti iz osnutka novele o zaposlovanju tujcev, so prepričani.

Vlado bi pozvali tudi k okrepitvi Inšpektorata RS za delo.

Zavzemajo se še za pripravo sprememb kazenskega zakonika, s katero bi se prepovedalo izrekanje pogojne obsodbe za kazniva dejanja trgovine z ljudmi in hujše oblike kršitev temeljnih pravic delavcev, četudi bi storilec priznal krivdo in sklenil sporazum o tem.

Prav tako si si v stranki želijo, da se tako hudim kršiteljem v kazenskem zakoniku prepove opravljanje gospodarske dejavnosti za določen čas tudi v primeru pogojne obsodbe. Spremenili bi tudi zakon o gospodarskih družbah, tako da bi prepoved ustanovitve podjetja veljala tudi za pravnomočno obsojene zaradi trgovine z ljudmi (ne glede na to, ali gre za kazen zapora ali pogojno obsodbo).

"Poznamo primer iz Marinbluja, kjer je delodajalca šele po štirih letih doletela zgolj pogojna kazen, kjer ta isti delodajalec lahko še naprej zaposluje, lahko še naprej izkorišča. In s tem seveda država kaže vsem tem kriminalcem, da se tovrstni kriminal dejansko izplača, da zanj ni pravih sankcij," je utemeljil Šega.