STA novice / Slovenija ob podpori 21 članic EU za ohranitev sredstev za razvoj podeželja (dopolnjeno)

Na pobudo Slovenije in Finske so pripravile skupno izjavo, ki so jo poleg omenjenih dveh držav podpisali še Poljska, Madžarska, Češka, Portugalska, Hrvaška, Bolgarija, Estonija, Malta, Slovaška, Luksemburg, Latvija, Grčija, Litva in Ciper.

Ustno podporo pa so izrazile še Nemčija, Francija, Španija, Belgija in Avstrija. Romunija se kot predsedujoča takšnim pobudam ne pridružuje, a po neuradnih informacijah izjavo prav tako podpira, tako da jo dejansko podpira več kot tri četrtine članic.

Podpisnice izjave izpostavljajo pomen dodane vrednosti ukrepov za razvoj podeželja in zahtevajo, da se finančna sredstva EU za razvoj podeželja, ki predstavljajo drugi steber skupne kmetijske politike, ohranijo čim bliže ravni sedanjega programskega obdobja.

Politika za razvoj podeželja se je v zadnjih letih precej razvila, prilagodila se je gospodarskim in družbenim spremembam, odziva se na nove izzive, povezane z varovanjem okolja, biotsko raznovrstnostjo in podnebnimi spremembami, ter na nove zahteve potrošnikov, kar jo uvršča med strateško pomembne politike EU, je izpostavila Pivčeva.

Po navedbah kmetijskega ministrstva je izredno zaskrbljujoče in nedosledno, da bi se za obdobje 2021-2027 financiranje politike razvoja podeželja zelo zmanjšalo, saj bi to ogrozilo številne dobro delujoče ukrepe za razvoj podeželja in pozitivne rezultate, dosežene s temi ukrepi.

Politika za razvoj podeželja je po ministričinih besedah tudi pomembna prednostna naloga Slovenije. S to izjavo se krepi možnost za povečanje predvidenih sredstev v nadaljnjih pogajanjih, za doseganje boljšega pogajalskega izhodišča, je še poudarila Pivčeva.

Evropski komisar za kmetijstvo Phil Hogan je sicer v preteklosti večkrat omenil možnost preusmerjanja sredstev iz prvega stebra, ki pokriva neposredna plačila kmetom, v drugi steber, torej v program za razvoj podeželja.

A Pivčeva poudarja, da je za Slovenijo pomemben tudi prvi steber, kjer gre za neposredna plačila in kjer se prav tako obeta znižanje. "Ne vidim nobene možnosti, da bi tisti steber kakor koli prikrajšali oziroma zmanjšali in povečali program za razvoj podeželja," je dejala ministrica.

V predlogu evropskega proračuna za obdobje 2021-2027 v vrednosti 1,114 odstotka bruto nacionalnega dohodka EU je za skupno kmetijsko politiko predlaganih 365 milijard evrov v tekočih cenah, torej ob upoštevanju učinkov inflacije, kar je nekoliko manj kot 30 odstotkov celotnega proračuna.

Slovenija naj bi v letih 2021-2027 v okviru skupne kmetijske politike prejela 1,66 milijarde evrov v tekočih cenah, od tega za neposredna plačila kmetom približno 903 milijone evrov, za razvoj podeželja pa 716 milijonov evrov.

Na kmetijskem ministrstvu ocenjujejo, da so predlagana sredstva za Slovenijo prenizka in ne zagotavljajo doseganja ciljev. V primerjavi s sedanjim obdobjem naj bi se sredstva za neposredna plačila znižala za 3,9 odstotka, za razvoj podeželja pa za skoraj 15 odstotkov.