STA novice / Banka Slovenije pri reševanju spora o izbrisih v bankah izpostavlja prepoved monetarnega financiranja

"Reševanje bank je naloga lastnikov in v skrajnem primeru države, in ne centralne banke," je v današnji izjavi za javnost povedal Žitko in ob tem povzel, da pa predlog zakona uvaja koncept objektivne odgovornosti Banke Slovenije, ki bi morala v primeru ugotovitve prikrajšanja nekdanjih imetnikov kvalificiranih obveznosti poravnati odškodnine, ne glede na njeno odgovornost in vlogo v teh postopkih.

S tem bi bilo po njegovih besedah kršeno načelo prepovedi monetarnega financiranja, ki ga določa pravo EU in zakon o Banki Slovenije. "Prepoved denarnega financiranja določa, da centralna banka ne sme financirati države, vključno z njenimi nalogami," je povedal in pojasnil, da je namen te prepovedi, da se s tem ne povečuje količine denarja v obtoku, ki lahko vpliva na stabilnost cen.

Kot je pojasnil Bradeško, Banka Slovenije ima rezerve in rezervacije za kritje splošnih tveganj, nima pa oblikovanih rezervacij za te namene. A Žitko je ocenil, da bi to, ob postavitvi koncepta objektivne odgovornosti, morala prevzeti država. "Če se namreč ugotovi, da je prišlo do napačne cenitve bank, so koristi iz napake prejele predvsem banke, deloma pa tudi država, ki je lahko vstopila v lastništvo bank v večjem delu, kot bi sicer," je menil.

Banka Slovenije je opozorila, da je v procesih reševanja sodelovalo več institucij, česar predlog zakona ne prepoznava. "Banka Slovenije je morala v teh postopkih spoštovati, da so izvedenci neodvisni in jim ni mogla dati navodil, sodelovale so institucije EU in država, ki so usmerjale te postopke, zato bi moral zakon omogočiti neposredno sodelovanje teh institucij v postopku," je navedel Žitko.

Ob tem Banka Slovenije ministrstvu za finance predlaga, naj v zakonu določi, da so za predviden izbor strokovnjakov, ki bodo sodelovali v sodnih procesih, obvezna znanja pravil, praks, standardov in metodologij na področju nadzora in reševanja bank, in ne zgolj zaželena. Predlaga tudi opustitev ene stopnje odločanja in skrajšanje nekaterih rokov.

Glede podatkovnih sob, ki jih naj bi po predlogu zakona zagotovila Banka Slovenije, je Žitko povedal, da bi bilo po njihovem primerneje, da bi se "zelo zaupni podatki bank lahko razkrili v samih sodnih postopkih, in ne predhodno". Vzpostavitev podatkovnih sob bi bila za Banko Slovenije zelo zahtevna, saj te zahtevajo specifična znanja, ki jih zaposleni Banke Slovenije trenutno nimajo, je dodal.

Zagovarjajo tudi stališče, da naj zakon izrecno predvidi razkritje dejanske identitete vseh morebitnih upravičencev, predvsem v luči zakonskih zavez s področja pranja denarja in financiranja terorizma. V tem primeru se zavedajo, da bi bilo za fizične osebe potrebno mnenje informacijske pooblaščenke.