STA novice / GZS: Podatki Ajpesa še ne omogočajo celovite presoje poslovanja podjetij v letu 2025

Ajpes je v četrtek objavil, da so gospodarske družbe v Sloveniji lani ustvarile 7,34 milijarde evrov neto čistega dobička, kar je nominalno za 13 odstotkov in realno za 10 odstotkov več kot predlani. Prihodki so bili s 148,50 milijarde evrov nominalno višji za štiri odstotke, realno pa za enega. Neto dodana vrednost na zaposlenega se je povečala za štiri oz. dva odstotka na 67.102 evra.

V GZS so v današnjem sporočilu za javnost zapisali, da pozdravljajo vsako izboljšanje poslovnih rezultatov podjetij, vključno z rastjo neto čistega dobička. Vendar pa je treba po njihovih opozorilih podatke tolmačiti celovito in previdno.

"Po prvi oceni so se neto dobički v letu 2025 povečali za 12 odstotkov, vendar je takšna rast lahko tudi posledica manjše neto izgube dela podjetij in ne nujno zgolj višjih dobičkov uspešnejših družb. Dokler Ajpes ne objavi dodatnih razčlenjenih podatkov, ni mogoče oceniti dejanskih vzrokov za spremembo neto čistega dobička," so citirali glavnega ekonomista GZS Bojana Ivanca.

Ajpesova objava o poslovanju gospodarskih družb v letu 2025 namreč po pojasnilih zbornice ne razkriva strukture dobička po posameznih dejavnostih ali podjetjih. V majhnem slovenskem gospodarstvu lahko le poslovanje enega podjetja vpliva na agregatne podatke, so izpostavili. Prav tako podatki po njihovih navedbah ne vključujejo nekaterih drugih pomembnih kazalnikov, kot so stroški dela in investicije.

Ajpes v objavi navaja, da so k rasti neto dobička največ prispevale strokovne, znanstvene in tehnične dejavnosti, energetika ter predelovalne dejavnosti. V GZS med drugim poudarjajo, da imata prvi dve dejavnosti razmeroma majhen makroekonomski pomen z vidika zaposlenosti in ustvarjene dodane vrednosti.

Stanja gospodarstva po oceni zbornice ni mogoče presojati le na podlagi neto istega dobička. Ključen kazalnik za GZS v objavi je dodana vrednost, ki pa se je lani pri gospodarskih družbah po izračunih zbornice realno povečala le za 0,4 odstotka, kar da potrjuje zelo šibko gospodarsko rast.

Ajpes sicer v svoji objavi govori o dvoodstotni realni rasti neto dodatne vrednosti na zaposlenega, a v GZS menijo, da je njihova ocena, izračunana na podlagi deflatorja BDP iz nacionalnih računov statističnega urada, ki je znašal 3,5 odstotka, ustreznejša od Ajpesove uporabe nižjega deflatorja na podlagi potrošniške inflacije.

Ob tem so v GZS opomnili, da so se realni dobički v podjetjih v večini gospodarskih dejavnosti, ki ustvarijo 91 odstotkov celotne dodane vrednosti gospodarstva, v obdobju 2022-2024 znižali za 16 odstotkov. Zgolj v letu 2024 so bili za osem odstotkov nižji kot leta 2021. Za leto 2025 o tem na podlagi tokratne Ajpesove objave po navedbah GZS še ne moremo soditi.

Objava Ajpesa tudi ne spreminja ocene GZS glede ogroženosti približno 66.000 delovnih mest in 16.000 podjetij zaradi letošnjega visokega dviga minimalne plače. Ta ukrep bo namreč v celoti vplival na poslovne rezultate podjetij šele v letu 2026.

Prav tako podatki po besedah zbornice ne zanikajo podatkov mednarodnih in domačih ustanov o upadanju gospodarske rasti v zadnjih letih. Glede na zahtevne razmere v mednarodnem poslovnem okolju in visoko rast stroškov dela so potrebni previdnost in nadaljnja prizadevanja za izboljšanje pogojev poslovanja podjetij, so prepričani.