STA novice / Združenje zdravstvenih zavodov predlaga spremembe splošnega dogovora glede odklanjanja novih bolnikov

Slednje namreč določa splošni dogovor za pogodbeno leto 2019, ki ga je vlada potrdila konec februarja. Ravno sprememba pri povprečju, ki predstavlja mejo za še dovoljeno opredeljevanje bolnikov, pa je dodatno razburila družinske zdravnike, ki že več mesecev opozarjajo na svojo stisko, zdaj pa so po nekaterih zdravstvenih domovih zagrozili z odpovedmi.

V združenju zato predlagajo nujni sprejem aneksa, ki bi kot splošni dogovor za leti 2017 in 2018 določal, da bi zdravniki na primarni ravni opredeljevanje novih bolnikov lahko odklonili, ko bi dosegli obremenitev slovenskega povprečja glavarinskih količnikov po posameznih specialnostih.

Kot je še razvidno iz predloga aneksa, pa lahko ne glede na to zdravniki družinske medicine in pediatri odklonijo nove bolnike, ko dosežejo obremenitev 1895 glavarinskih količnikov, če pri delodajalcu niso izčrpane vse kadrovsko organizacijske možnosti opredeljevanja bolnikov, kot so nove zaposlitve, sklepanje podjemnih pogodb z zdravniki in preusmerjanje polnoletnih bolnikov od pediatra k družinskemu zdravniku.

Predsednik Združenja zdravstvenih zavodov Slovenije Marjan Pintar je za STA pojasnil, da tak predlog ne pomeni zmanjševanja števila bolnikov, ki so opredeljeni pri posameznih zdravnikih. "Gre preprosto za to, da pri zdravnikih, ki so dosegli ta ciljni obseg, dogovorjen med sindikati in vlado, njihovih obremenitev ne bi povečevali," je dejal.

Ob tem je opomnil, da je treba spoštovati sklenjene dogovore. Zdravniški sindikat Fides in vlada sta leta 2017 namreč podpisala sporazum o začasni prekinitvi stavkovnih aktivnosti, v katerem so med drugim določili, da se bodo zgornje meje obremenitev zdravnikov za vsako nadaljnje leto znižale za pet odstotkov do ciljnega normativa, ki je za letos postavljen na 1895 glavarinskih količnikov.

Pintar je poudaril, da se obremenitve zdravnikov na primarni ravni lahko zmanjšujejo samo v primeru, če bomo imeli tudi v prihodnjih letih trend povečevanja števila družinskih zdravnikov. Od leta 2010 do leta 2018 se je število zdravnikov družinske medicine povečalo za 44 odstotkov, je spomnil in ocenil, da je to "kar solidna dinamika", ki pa jo bo treba nadaljevati.

Da bi to lahko storili, se morajo po njegovem mnenju v promocijo poklica družinske medicine vključiti tudi zdravniške organizacije. "Če želimo povečati število družinski zdravnikov, je treba tudi nekoliko odpreti trg dela," je ocenil Pintar.

Med možnimi ukrepi za izboljšanje razmer Pintar vidi tudi angažiranje upokojenih zdravnikov, ki bi ob prejemanju polne pokojnine in plače po njegovi oceni v zdravstvenem sistemu ostali dlje. Med možnimi ukrepi so tudi spremembe dinamike specializacije na način, da bi specializanti prej vstopali v sistem in v zadnjem letu specializacije v svojih matičnih ustanovah pod nadzorom mentorja opredeljevali bolnike.

Pintar je opozoril, da zdravstveni domovi ne morejo premeščati bolnikov od bolj obremenjenih zdravnikov k manj obremenjenim. "Bolniki se osebno odločijo za zdravnika in nobenega ne morete prestaviti k drugemu zdravniku, če se za to ne odloči sam. Bolnike, ki prihajajo na novo, lahko usmerjate, kam se naj obrnejo, ampak to je tudi vse," je poudaril.

"Če želimo zagotoviti, da bodo zdravstveni domovi lahko odpirali prostor novim zdravnikom, je treba implementirati spremembe, ki ne bodo vplivale na slabše financiranje zdravstvenih izvajalcev," je dejal Pintar. Ob tem je opozoril na model financiranja. Med drugim je kot pogoj za stoodstotno plačilo ambulante namreč še vedno postavljeno državno povprečje obremenitve in ko v zdravstvenem domu začnejo delati novi zdravniki brez glavarine, se povprečna glavarina v zdravstvenem domu znižuje, s tem pa tudi plačilo za izvajani program, je Pintar opisal stanje.

Opozoril je tudi, da trenutno nimamo nobenega sistema, ki bi stimuliral delo družinskih zdravnikov na ruralnih območjih, kjer so razmere za delo zelo specifične. O konkretnih predlogih ni želel govoriti, saj da je najprej treba poiskati poenotenje med izvajalci primarnega zdravstva, možnosti pa vidi tudi v dodatnih stimulacijah za zdravnike, ki se odločijo za delo v takem okolju.