STA novice / V začetku prihodnjega tedna v uporabo večina določb družinskega zakonika

Družinski zakonik družino opredeljuje kot življenjsko skupnost otroka, ne glede na njegovo starost, z obema ali enim od staršev ali z drugo odraslo osebo, če ta skrbi za otroka in ima do otroka določene obveznosti in pravice. Njegovo glavno načelo pa je otrokova korist.

Večina določb novega zakonika se bo začela uporabljati 15. aprila. Med njimi je tudi prenos pristojnosti odločanja v družinskih zadevah s centrov za socialno delo na sodišča. Po določbah zakonika bodo ta odločala o začasnih odredbah in ukrepih trajnejšega značaja, o rejništvu in skrbništvu.

Uvaja načelo najmilejšega ukrepa, kar pomeni, da bo treba pri odločanju o ukrepih za varstvo koristi otroka uporabiti ukrep, ki bo otroka zaščitil in hkrati čim manj posegel v pravice staršev. Odvzem otroka staršem je predviden kot skrajen ukrep.

Zakonik opredeljuje tudi pravico otroka do zagovornika. Ta bo varoval koristi otroka v postopkih in dejavnostih, ki ga zadevajo, če varstva njegovih koristi ne bo mogoče zagotoviti na primernejši način.

Staršem novi zakonik omogoča, da vnaprej izrazijo voljo, kdo naj skrbi za njihovega otroka v primeru njihove smrti ali trajnejše nezmožnosti. Sodišče bo upoštevalo voljo staršev, če le ne bo v nasprotju s koristjo otrok. Veljavnost tako izražene volje se bo presojala enako kot veljavnost oporoke.

Starševska skrb, ki nadomešča izraz roditeljska pravica, je lahko v primeru, če otrok ostane brez staršev, dodeljena tudi starim staršem ali drugim ožjim sorodnikom.

Prav tako predpis ureja pomoč parom in staršem v težavah ne glede na to, v kakšni skupnosti živijo. Po predlogu je pomoč države v sistemu obveznega predhodnega svetovanja pred sodnim reševanjem problemov med starši oz. pari in v razmerju do skupnih otrok.

Predhodno svetovanje in strokovno svetovanje bodo izvajali centri z namenom, da bi stranke odvrnili od sodnega postopka in bi tako popravili odnose v družini, ki so za otrokov zdrav razvoj zelo pomembni.

Zakonik omogoča tudi izvajanje dodatnih oblik pomoči, da bi se starši oz. pari sporazumeli o posledicah prenehanja njihove skupnosti in o ureditvi razmerja do otrok. Ena od oblik pomoči je tudi neobvezna mediacija. Ta je opredeljena kot postopek, v katerem udeleženke ali udeleženci prostovoljno s pomočjo ene ali več nevtralnih tretjih oseb poskušajo doseči mirno rešitev spora.

Prav tako pa zakonodaja omogoča skupno starševstvo, torej da si starša tudi po razvezi enakovredno delita skrb za otroka.

V delu, ki ureja področje sklenitve zakonske zveze, daje zakonik bodočima zakoncema na voljo več možnih načinov sklenitve zakonske zveze kot veljavna ureditev. Zakonsko zvezo bo denimo mogoče skleniti samo pred matičarjem in brez prič. Po novem so urejene tudi t. i. jubilejne poroke, torej ponovitev slovesnosti ob jubileju sklenitve zakonske zveze.