STA novice / Ministrstvo nad čakalne dobe tudi z aneksom dve k splošnemu dogovoru

Kot so na ministrstvu zapisali v odgovoru na vprašanje poslanke SDS Jelke Godec, se je število čakajočih bolnikov po podatkih Nacionalnega inštituta za javno zdravje (NIJZ) od začetka oktobra 2018 do začetka letošnjega marca zmanjšalo za 40.180 čakajočih oziroma za 24,05 odstotka. Po njihovi oceni je to "vzpodbudno, še posebej, če se bo ugoden trend tudi v prihodnje nadaljeval".

Konkretni načrti za obvladovanje čakalnih dob do konca leta 2019 pa bodo tudi vsebina drugega aneksa k splošnemu dogovoru za leto 2019, so v odgovoru na poslansko vprašanje glede čakalnih dob v zdravstvu napovedali na ministrstvu.

Dopolnitve splošnega dogovora z aneksi so na ministrstvu napovedali že ob začetku iskanja rešitev za primarno zdravstvo in preobremenjene družinske zdravnike. Z aneksom številka ena, ki ga bo vlada predvidoma potrdila ta teden, bodo določili mejo obremenitve za odklanjanje novih bolnikov. Drugi aneks, ki bi po napovedih ministra za zdravje Aleša Šabedra lahko bil sprejet junija ali julija, in bo imel finančne posledice, pa naj bi naslovil druge probleme v zdravstvu. Po napovedih ministra se bo financiral iz virov Zavoda za zdravstveno zavarovanja Slovenije (ZZZS), kjer ocenjujejo, da bi se letos zaradi gospodarske rasti lahko nateklo nekoliko več denarja.

Na ministrstvu tudi nadaljujejo aktivnosti za spremembe na področju zakona o pacientovih pravicah, specializacij in modela financiranja za družinsko medicino, s poudarkom na ruralnih okoljih, in poenostavitvijo beleženja zdravstvenih storitev v sistemu ZZZS.

Velik del aktivnosti za obvladovanje problematike čakalnih dob nosijo izvajalci zdravstvene dejavnosti, so ob tem opomnili na ministrstvu. A se z izvajalci strinjajo, da čakalne dobe nastajajo predvsem zaradi demografskih kazalnikov, kot je staranje prebivalstva, ter večje ozaveščenosti in zahtev bolnikov po storitvah. To pomeni, da bodo potrebe po zdravstvenih storitvah predvidoma še večje in ne manjše, so ocenili.

Da bodo zagotovljena optimalna dostopnost do kakovostne in čim hitrejše zdravstvene obravnave, bo problematiko čakalnih dob na dolgi rok mogoče obvladovati le s specializacijami, optimalno zasedenostjo prostorov, opreme in kadrov, poenostavitvijo beleženja storitev, razbremenitvijo zdravstvenega osebja in reorganizacijo dela v javnih zdravstvenih zavodih glede na potrebe.

Podatki o številu prebivalcev, ki čakajo na posamezne zdravstvene storitve, se redno zbirajo in posodabljajo v sklopu nacionalnega spremljanja čakalnih dob, ki ga izvaja NIJZ. Na NIJZ mesečno pripravljajo in objavijo poročila o čakalnih dobah in številu čakajočih bolnikov. Kot je razvidno iz marčevskega poročila, je največji delež čakajočih nad dopustno čakalno dobo pri stopnji nujnosti zelo hitro, kjer na prvi pregled nad dopustno mejo čaka 70 odstotkov vseh čakajočih, pri ostalih zdravstvenih storitvah pa je delež takšnih 54 odstotkov.

Ob tem na NIJZ opozarjajo, da v zadnjem času opažajo pojav spletnih portalov, ki objavljajo podatke o čakalnih dobah. Kot so zapisali v obvestilu na spletni strani, sistem eZdravje ne posreduje podatkov nobenemu od takih portalov, zato o pravilnosti tam objavljanih podatkov ne morejo soditi. Edini pravi podatki, ki jih sistemu eZdravje tekoče posredujejo izvajalci zdravstvene dejavnosti in za pravilnost katerih so ti tudi odgovorni, so objavljeni na spletnem portalu zvem.ezdrav.si in cakalnedobe.ezdrav.si ter na spletnih straneh NIJZ, so pojasnili.