STA novice / Vlada v odzivu na sklepe komisije DZ izpostavlja dinamične učinke interventnega zakona

Komisija DZ za nadzor javnih financ je sredi meseca ob obstrukciji koalicije vlado pozvala, naj predstavi ukrepe, s katerimi bo pokrila izpad v državnem proračunu ter v zdravstveni in pokojninski blagajni zaradi interventnega zakona o ukrepih za razvoj Slovenije, ki je bil sprejet 11. maja, a zaradi referendumske pobude še ne velja.

Protiukrepe vlade je komisija, v kateri ima večino opozicija, pričakovala v sedmih dneh, pri tem pa je vlado pozvala, naj pri pokrivanju primanjkljaja, ki bi ga povzročil zakon, ne posega v obstoječe pravice državljanov ter naj ne ruši socialne države.

Poleg tega je od vlade zahtevala pojasnila, kako namerava spremljati učinke ukrepov iz zakona in kako se bo odzvala, če bo ugotovila, da ukrepi ne dosegajo želenih ciljev.

Vlada je odgovor na te sklepe sprejela na današnji dopisni seji. Zapisala je, da se zaveda pomena zagotavljanja stabilnih, vzdržnih in predvidljivih javnih financ ter doslednega spoštovanja fiskalnih pravil, zato bo vse finančne učinke ukrepov iz omenjenega zakona spremljala in upoštevala v okviru rednega javnofinančnega načrtovanja.

Pri tem bo, kot so po seji vlade zapisali na finančnem ministrstvu, upoštevala tako njihove neposredne finančne učinke kot tudi širše gospodarske in družbene posledice, npr. pri izboljšanju konkurenčnosti in spodbujanju gospodarske rasti. Poleg neposrednih oziroma statičnih finančnih učinkov je po mnenju vlade namreč smiselno upoštevati tudi njihove morebitne širše in dinamične učinke na gospodarstvo.

Predlagatelji zakona - poslanci NSi, SLS in Fokusa ter Demokratov - ter SDS kot največja koalicijska stranka izpostavljajo predvsem koristi interventnega zakona za hitrejši gospodarski razvoj in večjo blaginjo prebivalstva. Nasprotniki na čelu s sindikati, ki so že zbrali dovolj podpisov za razpis naknadnega zakonodajnega referenduma o zakonu, pa izpostavljajo, da so predlagane rešitve večinoma pisane na kožo premožnih in da bodo nekateri predvideni ukrepi privedli do zmanjšanja pravic, med drugim iz zdravstvenega in pokojninskega zavarovanja.

Vlada v danes sprejetem odgovoru poudarja pomen vzdržnosti zdravstvene in pokojninske blagajne, še posebej, ker se Slovenija sooča z dolgoročnimi izzivi, povezanimi s staranjem prebivalstva, pomanjkanjem delovne sile ter naraščajočimi potrebami po financiranju pokojninske in zdravstvene blagajne.

Prav zato so po prepričanju vlade višja produktivnost, več investicij, kakovostna delovna mesta, zadržanje kadrov in višja gospodarska rast ključni predpogoji za dolgoročno zagotavljanje zadostnih javnofinančnih virov. Ukrepi iz zakona so usmerjeni prav v krepitev teh dejavnikov in s tem predstavljajo pomemben odgovor na strukturne izzive slovenskega gospodarstva in javnih financ, so prepričani v vladi.

Na podlagi ugotovitev spremljanja učinkov zakona bo vlada v okviru svojih pristojnosti po potrebi predlagala ustrezne prilagoditve izvajanja ukrepov, pri čemer ostaja cilj ustvarjanje pogojev za gospodarsko rast, višjo produktivnost, večjo dostopnost ključnih življenjskih dobrin in dolgoročno vzdržnost javnih sistemov, so še napovedali.

Predlagatelji zakona so javnofinančne posledice zakona sicer ocenili na 550 milijonov evrov, tej oceni se je pridružilo tudi ministrstvo za finance pod aktualnim vodstvom. Prejšnja vlada je medtem učinek zakona ocenila na 990 milijonov evrov, fiskalni svet pa je pred dnevi objavil oceno, da bi izpad lahko prvo leto dosegel 1,2 milijarde evrov, da pa bi ga sčasoma ublažila višja gospodarska rast, a ne v celoti, v 10 letih le do polovice.