STA novice / Pravica dostopa do informacij javnega značaja omogoča aktivno udeležbo v javnopravnih zadevah (dopolnjeno)

Ob posvetu z naslovom Moč okoljskih podatkov in podnaslovom Od obveščenosti do sodelovanja poudarjajo, da dostop do okoljskih podatkov ni le tehnološko vprašanje, ampak je demokratična pravica in učinkovito sredstvo za večjo obveščenost in aktivno sodelovanje v okoljskih postopkih.

Če so podatki verodostojni, celoviti in hitro dostopni, lahko državljani, raziskovalci in širša skupnost preverjajo dejstva, načrtujejo okoljske politike in ukrepe. Prav tako lahko sodelujejo pri odločanju. Kot orodje je pri tem v pomoč umetna inteligenca, ki pa po drugi strani zaradi svoje velike porabe energije in virov močno obremenjuje okolje, so navedli organizatorji posveta.

Prav to je na posvetu izpostavila tudi informacijska pooblaščenka Jelena Virant Burnik. "Skokovit razvoj tehnologij in umetne inteligence nam po eni strani daje nova močna orodja, s katerimi si lahko pomagamo pri načrtovanju okoljskih politik /.../. Na drugi strani pa vsesplošna raba umetno inteligenčnih sistemov sama po sebi odpira nova okoljska vprašanja o porabi energije in naravnih virov," so njene besede povzeli v sporočilu za javnost.

Podatkovni centri za umetno inteligenco naj bi po ocenah do leta 2030 porabili trikrat več elektrike kot države, v katerih skupno živi več kot 650 milijonov ljudi. Nastalo naj bi tudi za 2,5 milijonov ton elektronskih odpadkov na leto, je navedla. "Pravica dostopa do informacij javnega značaja je tista, ki nam omogoča pridobivanje in razkrivanje verodostojnih informacij o okoljskih vplivih umetne inteligence, podatke o škodi za okolje in družbo. Zato je pomembno, da pravico varujemo, uporabljamo in razvijamo. Doma in na globalni ravni," je dodala.

Sodelujoči na posvetu so se strinjali, da imajo okoljski podatki za posameznike in celoto družbo posebno vrednost, saj omogočajo razumevanje sprememb na področju okolja in spremljanje tveganj, ki jih prinašajo okoljski ukrepi. Učinkovita udeležba javnosti v okoljskih postopkih ni mogoča brez dostopa do celovitih, ažurnih in pravočasno dostopnih informacij. Informacijski pooblaščenec zato zavezance poziva, naj temu področju namenijo več pozornosti in v zvezi z dostopom do okoljskih podatkov odločajo hitro in v najkrajših možnih rokih.

Mednarodni dan pravice vedeti zaznamujemo od leta 2002, ko so se različne organizacije civilne družbe iz številnih držav povezale v Mrežo zagovornikov svobode informacij. Generalna skupščina Združenih narodov pa je leta 2019 sprejela resolucijo, s katero ga je poimenovala za mednarodni dan univerzalnega dostopa do informacij. V ZN so za tokratni mednarodni dan izbrali geslo Podprimo informacijsko integriteto v dobi digitalnosti, podnaslov pa je Pomen dostopa do podatkov pri urejanju nereda na področju podatkov.

V digitalnem svetu, preplavljen z informacijami, ki so tudi napačne, sam dostop do informacij ni dovolj, menijo v ZN. Ljudje namreč potrebujejo informacije, ki pridejo pravočasno in so zanesljive. Pravočasne javne informacije, na katere se je mogoče zanesti, lahko okrepijo zaupanje vanje, pripomorejo k informiranim odločitvam in ljudem pomagajo pri tehtnem sodelovanju v družbi.

Tokratno geslo se osredotoča na to, kako dostop do zanesljivih uradnih informacij, proaktivno posredovanje teh podatkov, mediji in informacijska pismenost lahko prispevajo k bolj zdravem informacijskem okolju. Nenazadnje imajo svojo vlogo pri tem digitalne tehnologije, so dodali.

"Širjenje sovraštva in laži na spletu povzroča veliko škodo celotnemu svetu," opozarja generalni sekretar ZN Antonio Guterres. Vse to po njegovem svarilu "podžiga predsodke in nasilje, povečuje delitve in konflikte, demonizira manjšine in zmanjšuje integriteto volitev," je dejal v videoposnetku, ki so ga na spletni strani objavili ZN.

Mreža zagovornikov svobode informacij prav tako vidi 28. september kot globalni poziv k opozarjanju na pomen, ki ga ima dostop do informacij kot temeljna človekova pravica in podlaga za demokratične in vključujoče družbe, ki gradijo na zanesljivosti in preglednosti. Mednarodni dan po njihovem pojasnilu opominja države na njihovo nalogo, da poskrbijo za dostopne informacije. Hkrati morajo opolnomočiti državljane, da poiščejo informacije, ki jih potrebujejo za participacijo v družbi in informirano odločanje. Prav tako jih potrebujejo, ko od institucij zahtevajo ustrezna pojasnila.