STA novice / Sindikat zažugal s tožbami zoper vsa velika avtobusna podjetja

Kot je na današnji novinarski konferenci v Ljubljani opozorila generalna sekretarka sindikata Saška Kiara Kumer, so imeli vozniki avtobusov zaradi posebno težkega, zdravju škodljivega poklica, ki se ga po določeni starosti ne da več opravljati, v preteklosti priznano zavarovalno dobo s povečanjem (benificirano delovno dobo). Ob tem so imeli tudi možnost, da se upokojijo prej kot ostali zaposleni.

Z letom 2001 je bila benificirana doba ukinjena, delodajalci pa so začeli voznikom plačevati prispevke za obvezno dodatno pokojninsko zavarovanje. Te so jim plačevali tudi po tem, ko je institut obveznega zavarovanja zamenjal institut poklicnega zavarovanja, in sicer na račun delavca, odprt pri Kapitalski družbi.

Leta 2013 pa se je zapletlo. Delodajalci so se, tako Kumerjeva, kolektivno dogovorili za prenehanje plačevanja prispevkov. Kritje za to odločitev so po njenih besedah našli pri komisiji Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije (Zpiz) oz. njenem zapisniku, da mora voznik izpolnjevati predpisan pogoj prevoženih kilometrov, ki v koledarskem letu znaša 60.000 kilometrov.

Gre za uvajanje novega kriterija, ki ni bil nikoli sprejet v obliki splošno zavezujočega pravnega akta in objavljen v uradnem listu, torej ne more posegati v obseg pravic, določen z zakonom in podzakonskimi akti, je bila ostra Kumerjeva.

Predsednik sindikata Emil Prohan je v nadaljevanju pojasnil, da so takoj po odpovedi plačevanja prispevkov sklicali sestanek z delodajalci in jih pozvali k prenehanju kršitev, a zaman. Obrnili so se na državne organe, a tudi od tam ni bilo odziva, je dodal.

Da imajo v sindikatu prav, pa se je po njegovih besedah pokazalo lani, ko je višje delovno in socialno sodišče pritrdilo 53 voznikom mestnega avtobusa, ki so zaradi prenehanja plačevanja prispevkov za poklicno zavarovanje vložili tožbe proti podjetju Ljubljanski potniški promet (LPP).

Odvetnik sindikata delavcev prometa in zvez Jure Srhoij je danes pojasnil, da je pokojninska reforma leta 2013 predvidela, da bi morala vlada skupaj s socialnimi partnerji določiti pogoje in merila za posebno težka dela, minister za delo pa bi moral imenovati tudi komisijo, ki bi v roku sedmih mesecev od uveljavitve zakonodaje pri delodajalcih preverila, ali pri njih ta delovna mesta obstajajo. Do tega ni prišlo, zato je sodišče v primeru delavcev LPP odredilo, da je treba upoštevati predpise in stanje pred letom 2000, ko so bili pogoji jasno določeni.

To je sindikat opogumilo za novo akcijo. Danes so delodajalcem poslali zahtevo po prenehanju kršitev obveznosti oz. ponovno plačevanje prispevkov - tudi za nazaj. Če bodo v osmih dneh dobili negativen odgovor ali pa tega sploh ne bo, bodo v naslednjih 30 dneh v imenu 50 članov vložili tožbe zoper vsa velika avtobusna podjetja, je navedel odvetnik.

Povprečen voznik avtobusa sicer na letni ravni z naslova neplačevanja prispevkov ob izgubi poklicne pokojnine oz. znižanju le te izgubi 1500 evrov, kar od leta 2013 nanese 6000 evrov, prav toliko pa bodo znašali tudi tožbeni zahtevki.

V sindikatu so napovedali, da bo prvemu valu tožb jeseni sledil drugi val. Vztrajati nameravajo do konca, dokler ne pridejo do rezultata za vseh 2800 do 2900 zaposlenih v panogi. V tej luči bodo priskočili na pomoč tudi nečlanom, voznikom avtobusov, zaposlenim pri manjših delodajalcih, ki niso nikoli vstopili v zakonsko predviden sistem plačevanja poklicnega zavarovanja. Te delodajalce bodo prijavili na Inšpektorat RS za delo.