STA novice / V Strasbourgu prihodnji teden ustna obravnava tožbe zaradi LB (ozadje)

Slovenija je meddržavno tožbo proti Hrvaški vložila 15. septembra 2016, ker da hrvaška sodišča sistematično onemogočajo LB, da bi prišla do terjatev, ki jih ima do hrvaških podjetij. Medtem ko je morala Slovenija kot lastnica banke poravnati terjatve do nekdanjih deviznih varčevalcev z neprenesenimi vlogami, pa se banki onemogoča, da bi izterjala poplačilo zapadlih kreditov.

Slovenija v meddržavni tožbi očita Hrvaški, da so njene sodne in izvršilne oblasti s svojim sistematičnim ravnanjem LB nezakonito prikrajšale za njeno premoženje. LB v 25 letih ni mogla izterjati svojih terjatev od strateško pomembnih hrvaških podjetij, ki jih je banka financirala.

V sodnih postopkih je bila več kot 20 let deležna arbitrarnega odločanja hrvaških sodnih in administrativnih organov, prisilnega preprečevanja poslovanja na Hrvaškem, sistematičnega zavlačevanja sodnih postopkov in preprečevanja izvršb pravnomočnih in izvršljivih sodnih odločb, tudi z vmešavanjem izvršilne oblasti, poudarjajo na ministrstvu za finance.

Ob vložitvi tožbe leta 2016 je tedanji pravosodni minister Goran Klemenčič povedal, da je LB v 25 letih uspela na hrvaških sodiščih od več milijonskih zahtevkov iztožiti in izterjati zgolj 700.000 evrov od hrvaških podjetij, ki po razpadu skupne države leta 1991 niso poravnala svojih zapadlih obveznosti do LB. Te so izhajale pretežno iz naslova posojil in garancij, odobrenih po letu 1980.

LB je bila sicer največja banka v nekdanji Jugoslaviji, njena podružnica v Zagrebu pa je leta financirala hrvaška podjetja ter jim omogočala delovanje in razvoj. Krediti LB so tako ustvarjali pozitivne učinke na hrvaško gospodarstvo, poudarjajo v Ljubljani.

Slovenija v tožbi očita, da Hrvaška krši pravice LB po Evropski konvenciji o človekovih pravicah. Očita ji kršitev pravice do poštenega sojenja (6. člen) in pravice do učinkovitega pravnega sredstva (13. člen), očita ji tudi kršitev prepovedi diskriminacije (14. člen) ter varstva premoženja (1. člen 1. protokola h konvenciji).

Od vložitve tožbe se je število primerov povečalo s 26 na 48. Na Hrvaškem se namreč sodni postopki počasi zaključujejo in vsak primer, ki se pravnomočno konča, Slovenija vključi v svojo tožbo za podkrepitev argumentacije. Zahtevek za pravično zadoščenje znaša 429,5 milijona evrov in temelji na poročilu o strokovni oceni premoženja LB, ki ga je pripravila pristojna revizorska hiša.

Po slovenski vložitvi tožbe sta državi vložili po dve pisni vlogi, Slovenija tudi odgovor na hrvaška stališča. Sedemčlanski senat sodišča pa je nato decembra lani primer odstopil velikemu, 17-članskemu senatu. V ESČP so takrat pojasnili, da se to zgodi samo izjemoma, ko zadeva načenja pomembno vprašanje v zvezi z razlago konvencije ali njenih protokolov ali pa bi rešitev vprašanja lahko privedla do protislovja s predhodno izrečeno sodbo sodišča.

Veliki senat je nato stranki januarja letos obvestil, da so bile njune dosedanje vloge dovolj celovite, da pa lahko predložita nadaljnja pisna stališča. Slovenija je to izkoristila in predlagala ustno obravnavo. Enako je ustno obravnavo predlagala tudi Hrvaška.

Veliki senat je nato za ustno obravnavo določil 12. junij. Na njej je pričakovati podrobnejšo predstavitev stališč in tudi odgovore na vprašanja sodnikov.

Najprej bo veliki senat moral odločiti tako o dopustnosti tožbe kot o njeni vsebinski utemeljenosti. A to se skoraj zagotovo še ne bo zgodilo v sredo. Bi se pa po pričakovanjih Ljubljane lahko že letos. Če bo sodišče ugotovilo, da je tožba dopustna, bo v nadaljevanju odločalo o očitanih kršitvah Evropske konvencije o človekovih pravicah.

ESČP je sicer junija 2015 enkrat že odločilo v povezavi s terjatvami LB do hrvaških podjetij, a se je tedaj v tožbi LB proti Hrvaški razglasilo za nepristojno, ker je LB banka v državni lasti. Vladni organi ali javna podjetja pod državnim nadzorom namreč v skladu s poslovnikom sodišča ne morejo vlagati tožb pred ESČP. Vsebinsko pa sodišče ni odločalo. Nato je leto kasneje meddržavno tožbo vložila Slovenija.

Slovenija pričakuje, da bo ESČP po odločitvi o pravici do premoženja deviznih varčevalcev našlo pravično rešitev tudi v primeru kršitve pravic LB glede njenih terjatev do podjetij na Hrvaškem. Da mora na eni strani izplačati varčevalce LB na Hrvaškem in v BiH v skladu s sodbo ESČP v primeru Ališić iz leta 2014, na drugi strani pa je Hrvaška v zadnjih 25 letih storila vse, da prepreči poplačilo terjatev LB do hrvaških podjetij, je nepravično, poudarjajo v Ljubljani.