STA novice / Kaj je odbor po 255. členu pogodbe o delovanju EU? (pojmovnik)
torek, 11.6.2019
Ljubljana, 11. junija (STA) - Odbor po 255. členu pogodbe o delovanju EU, uveden z lizbonsko pogodbo, deluje od marca 2010. Z njim naj bi preprečili, da bi politika v državah članicah EU za sodnike Sodišča EU predlagala njim všečne kandidate mimo meril, ki so pomembna za dobro delovanje Sodišča EU, pojasnjuje profesorica na Pravni fakulteti v Mariboru Janja Hojnik.
Z odborom, ki poda mnenje o ustreznosti kandidatov za opravljanje nalog sodnika, se vlade držav članic posvetujejo pred imenovanjem kandidatov.
Odbor ima sedem članov, ki so izbrani med nekdanjimi člani Sodišča in Splošnega sodišča, člani najvišjih nacionalnih sodišč in priznanimi pravniki, od katerih enega predlaga Evropski parlament.
Poleg izkušenj s sojenjem imajo člani odbora večinoma tudi dolgoletne akademske izkušnje kot profesorji prava. Kot poudarja Hojnikova, gre torej za strokovno visoko ugledno telo, ki ga ni mogoče označevati kot politični odbor.
Trenutno so člani odbora nekdanji nizozemski sodnik Sodišča EU, poljski ustavni sodnik, irski vrhovni sodnik, predsednik španskega vrhovnega sodišča, portugalska sodnica in bivša članica Sodišča EU, predsednik nemškega zveznega ustavnega sodišča in član pravne službe Evropskega parlamenta.
Odbor preuči vsako vlogo za člana Sodišča EU - to so sodniki Sodišča (po eden na vsako državo članico), generalni pravobranilci Sodišča (skupno jih je enajst, pri čemer predstavniki iz manjših članic rotirajo) in sodniki Splošnega sodišča EU (z letošnjim letom naj bi bila po dva iz vsake države članice).
Pri preučitvi vlog odbor razlikuje vloge za novo imenovanje, pri katerih opravi tudi razgovor s kandidati, in vloge za ponovno imenovanje, kjer preuči le pisno obrazložitev. Pri prvih vlogah gre torej za bolj temeljito preučitev kandidatove dosedanje strokovne poti.
Kandidate sedemčlanski odbor presoja po merilih, ki so razvrščena v šest skupin, pojasnjuje strokovnjakinja za pravo EU. To so pravne veščine kandidata, njegova profesionalna kariera, sposobnost opravljanja sodniškega poklica, sposobnost dela v mednarodnem okolju, jezikovne veščine, nedvomna neodvisnost od nacionalne vlade in integriteta.
Čeprav je bilo pred sprejemom lizbonske pogodbe predvideno, da bo odbor le redko zavrnil kandidate, pa je bil v zadnjih petih letih zavrnjen eden od sedmih kandidatov, med drugim iz Italije, Švedske, Malte in Slovaške.
Odbor ne izbira kandidatov, ampak preuči primernost predlaganih kandidatov z namenom, da so člani Sodišča EU najbolj profilirani evropski pravniki, poudarja Hojnikova.
Zadnje novice
-
Janša napovedal možnost krivdne razrešitve DVK in kazenske ovadbe
13.10.2026 -
Odbor za zdravstvo so je se seznanil s predlogoma proračunov za prihodnji dve leti
13.10.2026 -
Tea Košir se je vnaprej odpovedala poslanski funkciji
13.10.2026 -
Dve interesni skupini DS s predlogom za razrešitev Lotriča
13.10.2026 -
Odbor za pravosodje DZ obravnaval predloga proračunov za leti 2027 in 2028
13.10.2026 -
DZ o datumu referenduma o interventnem zakonu na petkovi izredni seji (dopolnjeno)
13.10.2026 -
EU sprošča 4,2 milijarde evrov za Madžarsko
13.10.2026 -
Ustavno sodišče ponovno zavrnilo predlog zadržanja zakona o lokalnih volitvah
13.10.2026 -
Zaposleni v šolstvu s peticijo in pozivom proti napovedanim spremembam
13.10.2026 -
LOKALNE VOLITVE: Od prejšnjih volitev več popravkov zakonodaje, temeljna pravila ostajajo (tema)
13.10.2026 -
LOKALNE VOLITVE: Število članov občinskega sveta odvisno od velikosti občine (tabela)
13.10.2026 -
LOKALNE VOLITVE: Bistveno spremenjena ureditev volilnega spora (tema)
13.10.2026