STA novice / DZ sprejel resolucijo o nacionalnem programu zatiranja kriminalitete

Po ministrovih besedah je cilj resolucije omogočiti učinkovito oblikovanje in izvajanje politike preprečevanja in zatiranja kriminalitete oziroma zagotavljanje takšnega družbenega okolja, ki bo dolgoročno vplivalo na zmanjševanje kriminalitete, zagotavljalo varnost bivanje in delo v varnem okolju.

Na podlagi ukrepov želijo doseči tako družbeno stanje, da bi se ljudje počutili varne, je dejal v sredo ob obravnavi predloga. Resolucija je tako po njegovih zagotovilih konkretna in odgovarja na sodobne varnostne izzive.

Resolucija med drugim določa programe, ki jih bo izvajala država, ter cilje, ki jih želi doseči. Določa tudi nosilce programov, roke za izvedbo in orodja za merjenje uspešnosti. Skupno je za izvajanje programov predvidenih 8,3 milijona evrov.

Resolucija pri tem predvideva delovanje na devetih področjih, med drugim na področju sovražnega govora, informacijske varnosti, ekstremnega nasilja in terorizma ter področju gospodarske kriminalitete.

Za predlagatelje je skrb vzbujajoč zlasti versko podprt nasilni ekstremizem v regiji zahodnega Balkana, Avstriji in Italiji. Posebno tveganje pomenijo vplivni verski in ideološki voditelji, ki so pogosto odgovorni za krepitev radikalizacije in novačenje za namen terorizma. Povezava s Slovenijo pa se kaže predvsem v logistični podpori, ki jo zagotavljajo posamezniki ali skupine pri novačenju tujih terorističnih borcev.

Po oceni pristojnih organov terorizem Slovenije trenutno ne ogroža neposredno, ni pa mogoče izključiti morebitnih terorističnih aktivnosti, predvsem na tuja predstavništva pri nas. Na nacionalni ravni se bo zato nadaljevala razprava o ustrezni obliki prve nacionalne strategije za preprečevanje terorizma.

Na področju javnega spodbujanja sovraštva in nestrpnosti ter sovražnega govora pa v programu napovedujejo pripravo poglobljene študije in pripravo akcijskega načrta ali drugega strateškega dokumenta, ki bo celovito urejal problematiko omejevanja sovražnega govora na sistemski ravni.

Večina poslanskih skupin je resolucijo podprla, pri čemer so poslanci izrazili upanje, da ne bo ostala zgolj mrtva črka na papirju. Nekateri pa so v njej pogrešali predvsem konkretnejše ukrepe za boj proti korupciji in bančnemu kriminalu.