STA novice / Ministrstvi v pospešeno sodelovanje pri pripravi novega odloka o odvzemu zveri (dopolnjeno)
ponedeljek, 1.7.2019
Ljubljana, 01. julija (STA) - Po uveljavitvi interventnega zakona sta se ministrstvi za okolje in kmetijstvo dogovorili za pospešeno in okrepljeno sodelovanje pri pripravi novega odloka o odvzemu zveri, ki bo ustrezal vsem kriterijem. Okoljski minister Simon Zajc in ministrica za kmetijstvo Aleksandra Pivec sicer želita, da se debate "izza šanka" vrnejo na strokovno raven.
Pivčeva in Zajc sta po današnjem srečanju izpostavila, da je čas, da se razprave o odvzemu zveri iz narave vrnejo stroki. "Dogovorila sva se, da za prihodnji odlok strokovne službe pospešijo in okrepijo sodelovanje zato, da se v prihodnje zadovolji vsem kriterijem in vsem pogojem, ki jih je sodišče zahtevalo, da bodo odloki za odvzem zveri iz narave z odstrelom tako upravičeni in utemeljeni, da ne padejo več," je izpostavil Zajc.
Vlada odvzem medvedov in volkov iz narave vsako leto ureja z odloki. Za letošnjo sezono odstrela volka po dveh sodbah upravnega sodišča ni predvidela, na podlagi ocene zavoda za gozdove je predvidela le odvzem 200 medvedov. Vendar pa se odstrel do zdaj ni izvajal, saj je upravno sodišče odpravilo in v ponovni postopek vrnilo prilogo odloka, v kateri sta določena število in prostorska razporeditev odvzema medvedov iz narave. Sodišče je odlok zavrnilo, ker okoljsko ministrstvo ni uspelo dokazati družbene nesprejemljivosti medveda in volka v primeru preštevilčne populacije.
Kot je dodal minister, si interventnega zakona, ki je v veljavo stopil v soboto, ne on ne Pivčeva nista zares želela. "Do zakona je prišlo, ker je eden od pogojev, da smo uspešni pri upravljanju z zvermi tudi ta, da imamo družbeno sprejemljivost in toleranco lokalnega prebivalstva na visokem nivoju. To sobivanje je bilo v tem trenutku preseženo, podrto," je pojasnil.
S Pivčevo želita, da to problematiko "umaknemo iz debate preko medijev, izza šanka in jo damo nazaj stroki". Tudi ministrica za kmetijstvo Pivčeva je izpostavila, da se je diskusija oddaljila od strokovne ravni in se začela odvijati na poljudni ravni.
Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano bo po besedah Pivčeve sodelovalo predvsem pri pripravi argumentov in utemeljitev o tem, kakšni preventivni ukrepi so bili izvedeni, kje je preventivne ukrepe možno pripraviti, jih izboljšati in predvsem k ukrepom spodbujati kmetovalce. "Kot opažamo iz preteklosti, so na območjih, kjer so bili ti preventivni ukrepi dobro uveljavljeni, nastale manjše škode, govorim predvsem o napadih na živali," je dejala.
Pojasnila je, da sicer na vseh območjih teh preventivnih ukrepov ni moč koristiti oz. jih udejanjati zaradi specifike določenih prostorov, predvsem kakšnih hribovskih kmetij. Pivčeva je izpostavila še, da je v okviru programov razvoja podeželja na ministrstvu za kmetijstvo na voljo še kar nekaj sredstev. "Želimo si tudi nadalje pozivati kmetovalce, da se za te ukrepe odločajo," je poudarila.
Po ministričinih besedah je bilo v preteklih treh letih za ta namen počrpanih nekaj več kot pol milijona evrov, sredstva pa so bila investirana bodisi v opremo za zaščito, nekaj tudi v pastirske pse. Tudi za te ukrepe je še do konca finančnega obdobja sredstva možno dobiti, je dodala.
K zaščitnim ukrepom kmetovalce pozivajo tudi nevladne organizacije, ki so danes na predstavništvo Evropske komisije in Evropskega parlamenta v Sloveniji naslovile poziv, naj zaščitijo zveri.
"Medvedi in volkovi ne ogrožajo ljudi, razen v obrambi predvsem svojih mladičev. Pred lovskimi puškami so povsem nemočni. Zato v njihovem imenu podpisani prosimo za učinkovitejšo zaščito evropski instituciji, na kateri naslavljamo to javno pismo," piše v sporočilu za javnost, ki so ga med drugim podpisali Alpe Adria Green, Društvo Dondes za ohranjanje naravne dediščine Slovenije, Društvo za pomoč živalim RubayaL, Obalno društvo proti mučenju živali ter društva za zaščito živali iz Novega mesta, Maribora in Hrastnika.
Populacije zveri, kakor tudi skrb za naravo nasploh, po mnenju podpisnikov poziva ne morejo biti izključno nacionalna odgovornost in problem, zato Evropsko komisijo pozivajo, naj na tem področju pripravi in uskladi vseevropsko strategijo, ki bo upravljala z ogroženimi vrstami v skladu s sprejetimi mednarodnimi obveznostmi držav članic. "Evropski parlament pozivamo, naj uzakoni stalni monitoring nad ogroženimi vrstami, ki bo sproti presojal upravičenost interventnih zakonov, ki posegajo v populacije ogroženih vrst," so zapisali.
Zadnje novice
-
Drenik Bavdek na seji sveta varuhinje za človekove pravice poudarila pomen strokovnega dialoga
6.7.2026 -
Objavljen poziv za člane nadzornega sveta SID banke
6.7.2026 -
Ministra Zupančič in Lep Šimenko v Celovcu o reformi dvojezičnega sodstva
6.7.2026 -
Uvodna vrednost nacionalnega demografskega sklada ocenjena na skoraj 17 milijard evrov
6.7.2026 -
Ministrstvo znova spreminja sestavo svetov javnih izobraževalnih zavodov
6.7.2026 -
Nevladniki: Teme preklicanega razpisa za raziskave v kmetijstvu niso bile aktivistične ali ideološke
6.7.2026 -
Cigler Kralj na srečanju MED9: Odločitev mladih za življenje na podeželju odvisna od življenjskih pogojev
6.7.2026 -
KPK pri Stevanovićevi objavi ni ugotovila kršitev zakona o integriteti in preprečevanju korupcije
6.7.2026 -
Sodišče imenovalo odbor za pripravo mnenja o bančnih izbrisih
6.7.2026 -
Finančna uprava znova uvaja davčne počitnice
6.7.2026 -
Gospodarski krog za čimprejšnjo odločitev glede dopustnosti referenduma o interventnem zakonu
6.7.2026 -
Prihodnji teden v parlamentu: Poslanci o javnih financah Golobove vlade, o delovanju poslanca Mijiča ne (ozadje)
5.7.2026