STA novice / Predlog novele zakona o referendumu in o ljudski iniciativi brez podpore na matičnem odboru

Z novelo, ki so jo vložili poleti, so v opozicijskih Svobodi, SD in Levici predlagali uvedbo dveh stalnih referendumskih dni na leto, in sicer drugo nedeljo v aprilu in drugo nedeljo v oktobru. Po mnenju predlagateljev bi takšna rešitev olajšala državljanom postopek odločanja na referendumih, ki bi tako postal bolj jasen in predvidljiv, prispevala bi tudi k znižanju stroškov izvedbe referendumov, je na današnji seji odbora DZ za notranje zadeve in javno upravo poudarila prvopodpisana pod predlog zakona Tereza Novak (Svoboda).

Vlada predloga ne podpira, je poudaril državni sekretar na ministrstvu za notranje zadeve in javno upravo Denis Zobarič. Kot je izpostavil, veljavna ureditev že omogoča izvedbo več referendumov na isti dan, obenem bi lahko uvedba zgolj dveh referendumskih dni na leto v posameznih primerih bistveno podaljšala čas od vložitve referendumske zahteve do same izvedbe glasovanja. Posledično bi se pri zakonodajnem referendumu podaljševala negotovost usode že sprejetih zakonov in njihove uveljavitve, je opozoril.

Pomisleke do predlaganih rešitev imajo tudi v zakonodajno-pravni službi DZ. V tej med drugim pogrešajo, da predlagatelji niso pojasnili razloga za veljavnost predlagane ureditve tudi za referendume na lokalni ravni.

Razprava na odboru je potekala v znamenju medsebojnih očitkov o dvoličnosti in populizmu med poslanci opozicije in koalicije. Andrej Kosi (SDS) je spomnil, da je stranka SDS v prejšnjem mandatu podala pobudo za uvedbo enega referendumskega dne, in sicer drugo nedeljo v maju, a so v Svobodi takrat glasovali proti temu predlogu, je poudaril. "Torej, ko smo pred dvema letoma dali pobudo mi, takrat to ni bilo v redu, zdaj pa dajete vi pobudo prav na to, kar smo mi takrat dali z enako utemeljitvijo," je izpostavil.

Novak je očitke zavrnila. Po njenem mnenju smo v aktualnem mandatu "v neki novi realnosti", v kateri "nič več ne velja", ob čemer je koaliciji očitala nespoštovanje poslovnika in ustave. Po mnenju Novak tudi ni v duhu demokracije, da se zakone, "ki niso najbolj nujni", sprejema po hitrih in nujnih postopkih, ob tem pa ignorira zainteresirane in strokovne javnosti. Spomnila je, da je pobuda za predlagane rešitve prišla iz ljudske iniciative Glas ljudstva.

Andrej Poglajen (SDS) je predlog zakonodajni rešitev označil za "poceni populizem", zavrnil je tudi očitke Novak glede sprejemanja zakonov po hitrem postopku. "Samo v prvih 20 mesecih Golobove vlade se je sprejelo 61 zakonov po nujnem postopku. Vi ste absolutni rekorderji na področju sprejemanja zakonov po hitrem postopku," je bil kritičen Poglajen. Predloga ne podpira tudi njegov kolega Vinko Levstek.

Janez Beja (NSi) ugotavlja, da bi z določitvijo dveh referendumskih dni morda res prihranili kakšen evro proračunskega denarja, a hkrati ne vidi nič slabega v tem, da so referendumi, kot je dejal, "po potrebi". Res je sicer, da izvedba referenduma stane več milijonov proračunskega denarja, a večina tega denarja ostane državljanom, ki delajo v volilnih komisijah na voliščih, je izpostavil.

V stranki Demokrati se strinjajo z mnenjem vlade, da veljavni zakonodajni okvir že omogoča združevanje referendumov in da mora državni zbor o datumu referenduma odločati tudi glede na okoliščine samega primera, je opozorila njihova poslanka Mojca Žnidarič. Med drugim menijo tudi, da bi lahko uvedba dveh referendumskih dni vodila v zaviranje zakonodajnih postopkov, zato predloga ne podpirajo.

Za predlog novele je glasovalo pet članov odbora, osem jih je bilo proti. Brez podpore je ostalo tudi dopolnilo, ki so ga vložili v stranki Resnica, in predlog dopolnila poslanskih skupin Svoboda, SD in Levica.