STA novice / ESČP v primeru hrvaškega ribiča ugotovilo kršitev pravice do poštenega sojenja (daljše)

Zadevi Makovac in Latin proti Sloveniji sta se nanašali na pritožbi dvojice ribičev glede postopkov v zvezi z globami, ki so jima bile izrečene zaradi nezakonitega vstopa v slovensko morje in ribolova v njem. Trdila sta, da jima je bila v prekrškovnih postopkih zoper njiju kršena pravica do obrambe zlasti zato, ker v njunih zadevah ni bila izvedena ustna obravnava, je v sporočilu za javnost navedlo ESČP.

V primeru Franke Makovac, ki jo je slovenska pomorska policija leta 2018 oglobila zaradi nedovoljenega vstopa v državo s plovilom, je sodišče s petimi glasovi proti dvema odločilo, da ni bilo kršitve pravice do poštenega sojenja, saj da so slovenska sodišča ravnala upravičeno, ko v postopku zoper njo niso izvedla ustne obravnave. "Njena obsodba je bila namreč podprta med drugim s fotografijami dveh prepoznavnih posameznikov in gospa Makovac je imela možnost ta dokaz izpodbijati," je v sporočilu za javnost pojasnilo sodišče.

Sodnika ESČP Joanis Ktistakis in Canolic Mingorance Cairat sta v skupnem delno ločenem mnenju izrazila nestrinjanje z ugotovitvijo, da pri Makovac ni prišlo do kršitve pravice do poštenega sojenja.

ESČP pa je soglasno ugotovilo kršitev 6. člena evropske konvencije o varstvu človekovih pravic v primeru Michaela Latina. Slednjega je leta 2020 oglobil inšpektorat, pristojen za ribištvo, ker da je inšpektorju preprečil dostop do svojega plovila in ker ni imel ustreznega dovoljenja za ribolov v slovenskih vodah.

"Obsodba gospoda Latina pa je temeljila na njegovi prepoznavi s strani inšpektorja za ribištvo in nekonkretiziranih objavah na družbenih omrežjih. Ustna obravnava bi bila v njegovem primeru nujna za preizkus teh dokazov," je sporočilo sodišče. To je ob tem ugotovilo še, da Latin ni mogel učinkovito pripraviti svoje obrambe, ker slovenski organi niso pravočasno konkretizirali dokazov zoper njega oz. ga z njimi seznanili.

V sodbi je ESČP odločilo, da ugotovitev kršitve v primeru Latina zadostuje kot pravično zadoščenje za nepremoženjsko škodo.

V treh mesecih od današnje sodbe ESČP lahko Slovenija ali ribiča zahtevajo, da se zadeva predloži v ponovno obravnavo velikemu senatu. Če bo slednji sprejel morebitno zahtevo, se bo o zadevi izrekel s sodbo. Po odločitvi velikega senata oziroma, če nobena od strank ne bo zahtevala obravnave pred slednjim, bo sodba postala dokončna.

Če bo sodba dokončna, bo Slovenija morala sprejeti ustrezne ukrepe za odpravo kršitve pravice Latina. ESČP je ocenilo, da "bi bila obnova postopka najbolj primerno sredstvo za odpravo kršitve v primeru gospoda Latina".

Ribiča sta se na sodišče v Strasbourgu obrnila leta 2023, potem ko sta v Sloveniji izčrpala vsa razpoložljiva pravna sredstva. Tako Makovac kot Latin sta izdana plačilna naloga za prekrške najprej izpodbijala z vložitvijo zahtev za sodno varstvo, vendar ju je koprsko okrajno sodišče zavrnilo. Oba sta nato vložila pritožbo na koprsko višje sodišče, ki je potrdilo sodbi prvostopenjskega sodišča. Vložila sta tudi ustavni pritožbi, ki pa ju je ustavno sodišče zavrglo.

Ob tem se ESČP ni zdelo potrebno določiti morebitne splošne ukrepe, čeprav je Latin zatrjeval, da je njegov primer odražal sistemski problem v Sloveniji v zvezi z neizvedbo ustne obravnave v tovrstnih zadevah. Sodišče je pojasnilo, da je "ugotovitev kršitve v primeru gospoda Latina namreč temeljila na specifičnih okoliščinah, vezanih na postopek proti njemu".

Proti Sloveniji so posamezniki, ki so jih slovenske oblasti oglobile zaradi njihovih ribiških dejavnosti v Piranskem zaliv, vložili več kot 800 pritožb. V teh po navedbah ESČP pritožniki navajajo očitek o neizvedbi ustne obravnave. Toda sodišče v Strasbourgu v tej fazi nima dovolj podatkov, da bi ugotovilo, ali so bile okoliščine v primeru Latin primerljive s preostalimi pritožbami zoper Slovenijo.

Na ESČP so se v preteklosti obrnili tudi slovenski ribiči, ki so jim kazni za ribolov v Piranskem zalivu izdali hrvaški organi. Sodišče je leta 2024 v primeru treh slovenskih ribičev, ki so trdili, da jim je Hrvaška kršila 7. člen evropske konvencije, po katerem posameznik ne more biti kaznovan, če za to ne obstaja pravna podlaga, odločilo, da njihova pritožba ni dopustna.

Globe zoper ribiče izvirajo iz mejnega spora med Slovenijo in Hrvaško, pri čemer slednja ne priznava arbitražne razsodbe iz leta 2017, ki je določila mejo med državama na morju in na kopnem ter kje ima Slovenija stik z odprtim morjem.