STA novice / Evropski poslanci za boljšo zaščito delavcev pred psihosocialnimi tveganji

Evropski parlament se je tako v zakonodajni pobudi, ki jo je podprlo 413 poslancev, 210 pa jih je bilo proti, zavzel za to, da se delodajalcem predpiše obveznost za oblikovanje ukrepov oz. protokolov za opredelitev in preprečevanje nasilja, nadlegovanja, ustrahovanja in diskriminatorne obravnave na delovnem mestu, ki posegajo v čast zaposlenega ter najedajo njegovo fizično in duševno zdravje.

Poslanci so se zavzeli tudi za pravočasno podporo zaposlenim, ki so takšnemu škodljivemu ravnanju izpostavljeni. Obenem so pozvali k rednim ocenam izpostavljenosti psihosocialnim tveganjem na delovnem mestu, s katerimi bi delodajalci morali oceniti tveganja zaradi pretiranih delovnih bremen ali velike intenzivnosti dela, ter k pripravo s tem povezanih akcijskih načrtov na ravni podjetij.

Tovrstnim ocenam tveganj bi morali biti v sodelovanju z zaposlenimi in njihovimi predstavniki podvrženi tudi vsi večji ukrepi prestrukturiranja, uvajanja večjih tehnoloških novosti v izvajanje in nadzor delovnega procesa ali reorganizacije dela.

Znova so poslanci izpostavili tudi pravico delavcev do odklopa, obenem pa pozvali še k podpori zaposlenim, ki se po daljši odsotnosti zaradi z delom povezanih težav psihosocialne narave vračajo na delovno mesto.

Zakonodajni predlog komisije, h kateremu poziva Evropski parlament, mora temeljiti na predhodni oceni učinka nove zakonodaje in učinkovitosti obstoječih zakonodajnih določil na tem področju.

Obenem so se poslanci zavzeli tudi za to, da komisija in države članice EU izrecno priznajo, da z delom povezana psihosocialna tveganja vodijo v poklicne bolezni.

V Bruslju imajo tri mesece za odgovor na zahtevo parlamenta. Obvestijo ga lahko o nadaljnjih korakih ali pa o razlogih, zakaj zakonodajni pobudi na podlagi priporočil parlamenta ne bodo sledili.