STA novice / V DS premalo podpore za delodajalski predlog sprememb minimalne plače

Predsednica komisije DS za gospodarstvo, obrt, turizem in finance Marija Lah je pojasnila, da so se nanje s predlogom obrnile vse reprezentativne delodajalske organizacije v Sloveniji.

Delodajalci verjamejo, da bi za januar 2020 predvidena izločitev tega dodatka predvsem delovno intenzivna podjetja prisilila v krčenje obsega poslovanja ali ogrozila njihov obstoj, s tem pa bodo lahko ukinjena tudi številna delovna mesta. Kot je izpostavila Marija Lah, je dodatek za delovno dobo posebnost Slovenije, ki se za razliko od drugih dodatkov ne nanaša na pogoje dela.

Kot je dodala, decembra lani sprejeti zakon ni bil usklajen med socialnimi partnerji, pristojno ministrstvo pa tudi ni pripravilo nobenih izračunov, kaj bo pomenila njegova implementacija v praksi. Ti so bili prvič javno objavljeni šele pred nekaj dnevi, je še pojasnila.

Svetnik Mitja Gorenšček, sicer izvršni direktor Gospodarske zbornice Slovenije, je dodal, da je omenjeni dodatek tudi diskriminatoren, saj za enake rezultate dela ne nudi enakega plačila; diskriminira mlade, ker jim ta dodatek ne pripada, starejše pa postavlja v neenakopraven položaj na trgu dela, saj so v primerjavi z mladi nekonkurenčni. Kot je dodal, bodo posledice vključitve tega dodatka v minimalno plačo občutile tudi občine pri sredstvih, ki jih namenjajo za plače v javnih zavodih.

Predlog so podprli še v komisiji DS za socialno varstvo, delo, zdravstvo in invalide. Podporo pa so mu odrekli v interesnih skupinah lokalnih interesov ter delojemalcev.

Lidija Jerkič je opozorila, da na področju zasebnega sektorja plačnega sistema ni, zato je pritisk na minimalno plačo toliko večji. Predlogu zakona je predsednica Zveze svobodnih sindikatov Slovenije (ZSSS) očitala tudi šibko obrazložitev; ugotavljala je, da so bili izračuni "poiskani" in da so zanje povprašali tista podjetja, za katera računajo, da bodo imela težave.

Branimir Štrukelj, ki vodi Konfederacijo sindikatov javnega sektorja Slovenije, pa se je oprl na podatke Ajpesa, ki po njegovih navedbah kažejo, da podjetjem še nikoli ni šlo tako dobro kot lani in so skupaj zabeležila 4,2 milijarde evrov neto dobičkov. "Zakaj delodajalci jamrajo? (...) Ali ni smiselno in pričakovano, da bodo del tega participirali tudi delavci, in to tisti z najnižjimi plačami," je dodal.

Spraševal je tudi, ali je pošteno in pravično, da imajo vsi dodatek za delovno dobo, razen tisti, ki ne dosegajo minimalne plače. Tako pa so čistilke, ki so šele začele delati, enako plačane kot tiste s 35 leti delovne dobe.

Svetnik Ladislav Rožič se je posebej odzval na podatke, kakšne bodo posledice v trgovinski dejavnosti. Po njegovih besedah bodo stroški s povišanjem minimalne plače in izločitvijo dodatkov predstavljali le štiri odstotke neto čistega dobička, ki so ga v trgovinski dejavnosti zabeležili lani.

Da so v tej dejavnosti dobiček beležili le v zadnjih dveh letih, prej od leta 2008 pa izgubo, mu je odgovorila Marija Lah, sicer predsednica trgovinske zbornice. Po njenih besedah učinek tudi ne bo zgolj direkten, ampak bo nastal tudi pritisk na zvišanje plač, saj bo recimo nekdo, ki zlaga blago na police, lahko imel enako plačo kot na primer komercialist.

Državni sekretar z ministrstva za delo Tilen Božič je spomnil, da je bil lanski zakon sprejet v manj rigorozni obliki, kot je bil predlagan. Danes obravnavanemu predlogu niso naklonjeni. V primeru, če bi oba socialna partnerja ocenila, da je tu treba narediti spremembo, pa bi se temu pridružili.

Zakonodajno iniciativo delodajalcev je podprlo sedem svetnikov, proti jih je bilo 16.