četrtek, 18.7.2019
Ljubljana, 18. julija (STA) - Vlada je na današnji seji sklenila, da veleposlanika pri EU Janeza Lenarčiča predlaga za kandidata za evropskega komisarja iz Slovenije. Gre za izkušenega kandidata z dolgoletnimi vrhunskimi referencami s področja mednarodnih in evropskih zadev, ki izpolnjuje vsa zahtevana merila, je vlada sporočila na Twitterju. Proti so glasovali ministri SD.
Lenarčiča je za komisarskega kandidata v sredo predlagal premier Marjan Šarec. Do Šarčeve izbire so bili kritični v SD, kjer so napovedali, da ga ne bodo podprli, medtem ko so bile druge koalicijske stranke kritične predvsem do načina izbire.
Danes zjutraj so se po rednem koalicijskem srečanju pred sejo vlade in odločanjem o Lenarčiču posebej sestali še predsedniki koalicijskih strank.
Na današnjem glasovanju na vladi je Lenarčič, kot je po seji povedala ministrica za delo Ksenija Klampfer iz vrst SMC, dobil 13 glasov, trije glasovi so bili proti. Proti so glasovali ministri iz vrst SD.
Klampferjeva je povedala, da so ministri iz vrst SMC podprli predlog premierja, saj menijo, da gre za dobrega in kompetentnega kandidata. Dejala je, da so predsedniki koalicijskih strank ob tem opozorili na postopek, na vladi pa je bila opravljena razprava.
Obrambni minister Karl Erjavec je bil po seji vlade redkobeseden, potrdil je le, da je DeSUS kandidata podprl.
Ministrica za pravosodje Andreja Katič je povedala, da so ministri iz vrst SD glasovali proti, saj obravnavani kandidat nima demokratične legalitete in se ni predstavil državljanom. Kvalitetam kandidata Lenarčiča sicer ne oporekajo.
"Naše mnenje je, da moramo narediti več, da bodo državljani Evrope imeli večje zaupanje v evropske institucije, zato spodbujamo, da se kandidati prestavijo javnosti, temu so namenjene kampanje za evropske volitve," je dejala Katičeva o stališču SD, kjer je bila za komisarsko kandidatko v igri evropska poslanka Tanja Fajon, ki so ji, kot je opozorila pravosodna ministrica, na evropskih volitvah ljudje glede na število preferenčnih glasov izrazili največje zaupanje.
Povedala je še, da je bilo danes razprave na seji vlade malo, so pa opozorili, da je bil postopek izbire kandidata nenavaden. "Verjamem, da si vsi koalicijski partnerji zaslužimo, da se pogovorimo, in potem sprejmemo odločitev," je dejala. Povedala je, da je premier sprejel kritiko nase kot neke vrste opomin, da bo v prihodnosti morda ravnal drugače.
Na novinarsko vprašanje, kako bodo v SD ravnali v prihodnje - Lenarčiča čaka predstavitev v odboru DZ, nato pa tudi v Evropskem parlamentu - je Katičeva odgovorila, da je do takrat še nekaj časa in je zaenkrat prehitro prejudicirati, kaj se bo zgodilo v prihodnosti.
Glede razmer v koaliciji je medtem izrazila prepričanje, da bodo še naprej dobro delali skupaj, dobro pa bi bilo, da "se vsak zazre vase in vpraša, ali je njegov način sodelovanja s partnerji najboljši".
Premier Šarec je v sredo svojo izbiro kandidata utemeljil z oceno, da je Lenarčič izkušen, pozna delovanje EU in že dolgo dela v diplomaciji.
51-letni Lenarčič je trenutno vodja stalnega predstavništva Slovenije pri EU. Univerzitetni diplomirani pravnik je sicer izkušen diplomat, ki je vodil priprave na prvo slovensko predsedovanje EU leta 2008 ter bi svetovalec več premierjev, deloval je tudi v Organizaciji za varnost in sodelovanje v Evropi.
Vlada bo zdaj predlog poslala v DZ, kjer bo moral kandidat opraviti predstavitev pred odborom za zadeve EU, katerega mnenje pa za vlado ni zavezujoče. Če ga bo predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen sprejela v svojo ekipo, bo moral Lenarčič prestati še zaslišanje v Evropskem parlamentu.
V Bruslju danes izbire slovenskega kandidata niso komentirali. Kot so pojasnili, posameznih imenovanj ne komentirajo. Novoizvoljena predsednica je sicer po neuradnih informacijah v stalnem stiku z vsemi voditelji članic unije s ciljem oblikovanja ekipe v prihodnjih tednih.
Članice naj bi imele do 31. avgusta čas, da predlagajo komisarske kandidatke oziroma kandidate. Nato je v začetku septembra pričakovati pogovore von der Leynove z njimi, sledila bo porazdelitev resorjev ter nato zaslišanja pred pristojnimi odbori v Evropskem parlamentu.