STA novice / Največ pripomb na predlagane spremembe pri obdavčitvi kapitala
torek, 6.8.2019
Ljubljana, 06. avgusta (STA) - Potem ko se je iztekla javna obravnava predlaganih davčnih sprememb, katerih glavni cilj je razbremenitev stroškov dela, zdaj na finančnem ministrstvu pregledujejo prispele pripombe. Utemeljene bodo ustrezno upoštevali, a končni predlogi morajo biti javnofinančno vzdržni, pravijo. Največ pripomb so dobili glede obdavčitve dohodkov iz kapitala.
Predlogi sprememb zakonov o dohodnini, o davku od dohodkov pravnih oseb, o davku od dobička od odsvojitve izvedenih finančnih instrumentov ter o davčnem postopku so bili v javni obravnavi od 21. junija do 1. avgusta. Na ministrstvu za finance so jih pripravili s ciljem razbremenitve stroškov dela, izpad prihodkov pa se bo deloma nadomestil z višjo obdavčitvijo kapitala.
Prejetih pripomb vsebinsko na ministrstvu še ne morejo komentirati, povedali pa so, da so jih največ prejeli v zvezi s predlogom novele zakona o dohodnini, in sicer 36, od tega 16 s strani pravnih ter 20 s strani fizičnih oseb.
Med drugim gre za predloge glede lestvice za odmero dohodnine, splošne olajšave, olajšave za študentsko delo in sistem namenitve dela dohodnine za donacije, največ pripomb pa so prejeli v povezavi z dohodkom iz kapitala, so povedali.
Kapital bo po tem predlogu obdavčen bolj. Stopnja dohodnine od dohodkov iz kapitala, torej od obresti, dividend in dobičkov iz kapitala, se bo zvišala s 25 na 27,5 odstotka. Enako velja glede stopnje dohodnine od dohodkov iz oddajanja premoženja v najem, kjer se bo z 10 na 15 odstotkov zvišal tudi odstotek normiranih stroškov, ki se priznavajo pri ugotavljanju davčne osnove od dohodka iz oddajanja premoženja v najem.
Glede kapitalskih dobičkov se sicer ohranja veljavna ureditev, po kateri se z daljšim lastništvom vrednostnega papirja stopnja obdavčitve znižuje, vendar pa bo to zniževanje šlo nekoliko počasneje kot doslej.
Poglavitna predlagana novost v zakonu o dohodnini je sicer zvišanje mej vseh petih davčnih razredov, v dveh pa se spreminjajo tudi stopnje davka, in sicer se v drugem in tretjem dohodninskem razredu obdavčitev znižuje s 27 na 26 odstotkov oz. s 34 na 32 odstotkov. Splošna olajšava, ki jo lahko uveljavljajo vsi zavezanci, se bo ob tem zvišala s 3302,70 na 3500 evrov.
Novela zakona o dohodnini poleg tega prinaša novosti tudi za samostojne podjetnike. Znižanje davčne osnove za tiste, ki v tekočem davčnem obdobju ne izkazujejo davčne izgube, bo namreč po novem omejeno.
Na predlog novele zakona o davku od dobička od odsvojitve izvedenih finančnih instrumentov, kjer se stopnja davka tako kot pri kapitalskih dobičkih zvišuje s 25 na 27,5 odstotka, so na ministrstvu prejeli 22 odzivov. Pripombe se pretežno nanašajo na spremembo upoštevanja normiranih stroškov pri ugotavljanju vrednosti izvedenih finančnih instrumentov ob pridobitvi in odsvojitvi v okviru ugotavljanja doseženega dobička ter glede stopnje obdavčitve.
Predlog novele zakona o davku od dohodkov pravnih oseb med drugim prinaša zvišanje stopnje davka od dohodkov pravnih oseb na 20 odstotkov, uvedbo minimalne obdavčitve dohodkov pravnih oseb v višini sedmih odstotkov ter omejitev zmanjšanja davčne osnove. V zvezi s tem predlogom so na ministrstvu povedali, da so prejeli skupno 14 odzivov, večinoma pa se nanašajo na določanje širšega okvira politike obdavčitve pravnih oseb.
Predlagatelji si med drugim želijo ohranitev davčnih ukrepov za spodbujanje investiranja, širitev obstoječih in uveljavitev novih davčnih olajšav ter previdnost pri povečevanju davčnih obremenitev poslovnih subjektov. Pripombe pa se nanašajo tudi na vsebine, ki niso predmet predloga novele, denimo v povezavi s pravili proti praksam izogibanja davkom ter računovodskimi pravili.
Osem odzivov so prejeli tudi na predlog novele zakona o davčnem postopku, ki prinaša postopkovne rešitve, potrebne zaradi sprememb in dopolnitev sistema obdavčitve dohodkov, kot ga določata predloga novel zakona o dohodnini ter o davku od dohodkov pravnih oseb, kot tudi zaradi razvoja mednarodnih davčnih pravil.
Zdaj bodo na ministrstvu vse prejete pripombe in predloge proučili ter utemeljene ustrezno upoštevali. Najpozneje v začetku jeseni bodo z njimi seznanili tudi socialne in koalicijske partnerje ter na podlagi usklajevanj z njimi pripravili končne predloge novel zakonov. Ti bodo morali biti javnofinančno vzdržni, so poudarili. DZ naj bi spremembe potrdil še letos, njihova uveljavitev pa je predvidena 1. januarja 2020.
Zadnje novice
-
Prihodnji teden na sodiščih: Nadaljevanje sojenja v več odmevnih primerih (ozadje)
17.5.2026 -
Prihodnji teden v parlamentu: Pričakovati vložitev mandatarske kandidature Janše (ozadje)
17.5.2026 -
Varuhinja Drenik Bavdek: Pravica do dostojnega pokopa temeljna človekova pravica
16.5.2026 -
Rusko sodišče Euroclearju naložilo 220 milijard odškodnine zaradi zamrznjenega premoženja
16.5.2026 -
Za službena stanovanja zaprosilo 15 poslancev, nezasedena na voljo uslužbencem DZ (tema)
16.5.2026 -
Javnim uslužbencem izplačan letošnji regres v višini 1630,07 evra
16.5.2026 -
POPRAVEK: Poslanka Kokot s kazensko ovadbo zoper predstavnika nevladne organizacije sprožila nov val kritik
15.5.2026 -
Ministri članic Sveta Evrope sprejeli deklaracijo o skupnem pristopu glede migracij
15.5.2026 -
Obeta se parlamentarna preiskava o obveščanju javnosti v zadevi Black Cube
15.5.2026 -
Več kot 30 držav potrdilo vzpostavitev posebnega sodišča za Ukrajino
15.5.2026 -
Po predlogu novele zakona o parlamentarni preiskavi možna tožba v upravnem sporu
15.5.2026 -
Lotrič napovedal predloge sprememb pri bremenih izplačila bolniških nadomestil
15.5.2026