STA novice / Ministri članic Sveta Evrope sprejeli deklaracijo o skupnem pristopu glede migracij

Zunanji ministri 46-članskega Sveta Evrope, med njimi tudi zunanja ministrica Tanja Fajon, so sprejeli t. i. kišinjovsko deklaracijo, v kateri so poudarili, da nekateri aktualni migracijski izzivi niso bili predvideni, ko je bila po drugi svetovni vojni oblikovana evropska konvencija o človekovih pravicah.

Ob tem so opozorili, da bi "neustrezno reševanje teh izzivov lahko oslabilo zaupanje javnosti v sistem konvencije", poroča francoska tiskovna agencija AFP.

Deklaracija, sprejeta na letnem zasedanju Odbora ministrov Sveta Evrope v moldavski prestolnici Kišinjov, opredeljuje pravice iz 3. in 8. člena konvencije, ki se nanašajo na zaščito pred mučenjem in nečloveškim ter ponižujočim ravnanjem, ter pravico do zasebnega in družinskega življenja.

Med bistvenimi točkami deklaracije je navedba, da bi morala biti meja za nekaj, kar se šteje za "nečloveško ali ponižujoče ravnanje" v skladu s 3. členom, "visoka in dosledna".

Navaja še, da je prepoved mučenja in nečloveškega ali ponižujočega ravnanja absolutna, vendar da je "ocena minimalne ravni resnosti slabega ravnanja, ki pomeni nečloveško ali ponižujoče ravnanje ali kaznovanje, relativna in odvisna od vseh okoliščin primera".

Ministri so s tem sprejeli novo razlago evropske konvencije o človekovih pravicah, ki bi lahko olajšala nekatere deportacije migrantov, vključno z deportacijami v t.i. centre za vračanje v tretjih državah, poroča Reuters.

"Pogodbenice imajo nesporno suvereno pravico odločati o vstopu in prebivanju tujih državljanov na svojem ozemlju ter ga nadzorovati," še piše v deklaraciji.

Glede spoštovanja družinskega življenja pa so pozvali Evropsko sodišče za človekove pravice (ESČP), naj "resno preuči oceno nacionalnih organov", ki so "načeloma v boljšem položaju kot mednarodno sodišče za oceno lokalnih razmer in potreb".

Deklaracija tudi navaja, da je treba pravico do družinskega življenja iz 8. člena uporabljati s pravilnim ravnovesjem med individualnimi pravicami in "javnimi interesi".

Deklaracija ne spreminja besedila dejanskih pravic konvencije, temveč si prizadeva vplivati na njihovo uporabo prek domačih sodišč in njihovo razlago s strani nacionalnih vlad, ob tem ugotavlja bruseljski spletni medij Politico.

Do sprejetja deklaracije prihaja sredi opozoril držav članic v zadnjih letih, da je ESČP vladam preprečil prisilno odstranitev tujih državljanov, obsojenih zaradi kaznivih dejanj, ali tistih, ki so jim bile zavrnjene prošnje za azil.

Ta deklaracija "sodnikom sodišča pošilja politično sporočilo", da bi morala zaščita individualnih pravic tujcev "igrati manj pomembno vlogo v primerjavi z interesi vlad pri ohranjanju varnosti", je za AFP povedal Jacob Kirkegaard, strokovnjak za migracije pri evropskem možganskem trustu Bruegel.