STA novice / Na davčno-finančni konferenci o razbremenitvi gospodarstva

Letošnjo, že 20. davčno-finančno konferenco, ki jo je organiziral Planet GV, so zaključili z omizjem na temo Do nižjih davkov s pritiski gospodarstva in vitko državo.

Lobist Miloš Čirić je ocenil, da so gospodarstveniki v komunikaciji s politiko premalo glasni pri komuniciranju svojih potreb in želja. "Potrebujemo pridne, a morda tudi malo predrzne ljudi," je dodal. Po njegovih besedah bi morali v gospodarskem sektorju stopiti skupaj in skrbeti za "stalen pritisk" pri izražanju svojih stališč.

Predsednik Kluba slovenskih podjetnikov Marjan Batagelj pa je poudaril, da klub pri svojih stališčih ohranja kritično distanco, kar jim omogoča, da izražajo stališča, ki so dobra za podjetništvo "ne glede na to, kdo je v vladi".

Na splošno pa je bilo precej kritik do nivoja socialnega dialoga. Priprava zakonov mimo ekonomsko-socialnega sveta je bil po mnenju predsednika Obrtne zbornice Slovenije Branka Meha tako degradacija podjetnikov. Ivan Simič iz Davčno svetovalne zbornice Slovenije pa je ugotavljal, da vodstvo države deluje tako, kot da bi vse vedelo. Tako "se hvalijo z maksimalnimi davčnimi prihodki", obenem pa gredo v maksimalne odhodke. Zaradi bojazni pred začasnim izpadom dohodkov v davčni blagajni pa si noben minister ne upa iti v večjo reformo.

Tudi ostali sogovorniki so opozorili na nerazumevanje posledic posameznih davčnih ukrepov in delovanje podjetnikov, ki dobičke vlagajo nazaj v podjetja. Batagelj je poudaril, da je sicer za davke, s katerimi pa je treba znati upravljati, "in mislim, da ta država z davki slabo upravlja".

Prav tako je bil prvi mož kluba podjetnikov kritičen do preštevilnih in nepreglednih socialnih transferjev, s katerimi "plačujemo brezposelnega, da bo še naprej brezposeln"

Za Simiča je ključno zagotoviti predvidljivo davčno okolje. Sam je sicer skeptičen, da bo do konca mandata možno izpeljati davčno reformo, saj časa za nepriljubljene ukrepe ni več.

Meh pa je bil kritičen do celotnega sistema davkov in prispevkov, saj politika po njegovem ne razume, da bi delavci več trošili in prinesli več denarja v davčno blagajno, če bi "imeli več v žepih". "Ne borimo se za minimalne plače, ampak za dostojne plače," je dodal.