STA novice / Jazbec za vladno poplačilo škode nepoučenim podrejencem

Jazbec je štiri ure pričal pred preiskovalno komisijo o ugotavljanju zlorab in negospodarnega ravnanja v Družbi za upravljanje terjatev bank (DUTB), ki jo vodi Jernej Vrtovec (NSi). Vprašal se je, zakaj se vlada Boruta Pahorja za sanacijo bank ni odločila v času, ko je večina evropskih vlad zagotovila potrebna sredstva za dokapitalizacijo bank.

Če bi to storili pred letom 2012, morda ne bi prišlo do izbrisa podrejencev in nihče od vlagateljev ne bi izgubil denarja, je menil Jazbec, ob tem pa izpostavil, da je Banka Slovenije svoje delo opravila korektno, saj je večkrat opozorila na potrebo po dokapitalizacijah. Dodal je, da bi bila sanacija, če bi banke dokapitalizirali do leta 2012, veliko nižja.

"Večkrat se v javnosti pojavlja teza, da smo davkoplačevalci morali v banke zmetati pet milijard evrov. Jaz menim, da smo morali pokriti luknjo za kredite, ki se nikoli niso vračali," je dejal. Sam je bil presenečen, da so imele banke "le toliko" kapitalskega primanjkljaja, saj je bilo v bančnem sistemu za kar 11 milijard evrov kreditov, ki se niso poplačevali. Če slovenskih bank v tistem času ne bi dokapitalizirali, bi najbrž varčevalci ostali brez svojega denarja - v tem času je bilo na bankah za 22 milijard evrov depozitov.

V okviru sanacije bančnega sistema je prišlo do izbrisa podrejenih instrumentov, s katerimi so banke zagotavljale kapitalsko ustreznost, v skupni višini 680 milijonov evrov, lastništvo pa je znano le za približno 400 milijonov evrov. Prav to je po mnenju nekdanjega guvernerja ključna težava.

Žal mu je, da Slovenija ni šla po poti Španije in Italije, ki sta izbrali pot poplačila podrejencev, predvsem tistih socialno šibkejših, ki so te instrumente kupovali na bančnih okencih. To so utemeljili z zavedenostjo in nepoznavanjem bančnega sistema, V Sloveniji pa bi za to, kot je ocenil Jazbec, potrebovali približno 61 milijonov evrov. "Če prav razumem, je tudi v Sloveniji na podlagi sodišč že prišlo do poplačila vsaj dveh lastnikov na podobni podlagi," je dejal.

Po njegovi oceni je v Sloveniji očitno prevladalo mnenje, da je s celotnim postopkom skrbnih pregledov in sanacije "bilo nekaj narobe". "Ne morem se znebiti občutka, da je bil ta del sproduciran s strani drugih kupcev podrejenih papirjev bank, ki ne bi nikoli mogli trditi, da so bili zavedeni," je ocenil. Do predloga, da bi odškodnino krila Banka Slovenije, se ni želel podrobneje opredeljevati, saj z njim ni seznanjen.

Nekdanji guverner je potrdil, da je vedel, da je imela država v času sanacije za približno 1,3 milijarde depozitov v NLB, vendar teh ne bi mogli pretvoriti v kapital in za ta del zmanjšati kapitalskega primanjkljaja, saj tega zakon ni dopuščal. "Ne vem, kako naj bi jaz kot guverner naredil nekaj, kar je v nasprotju z zakonom," je odvrnil na vprašanje, ali ga je k temu kdo nagovarjal.

Zavrnil je očitke, da je prav Banka Slovenije največji krivec za nastanek bančne luknje, ker da v vlogi regulatorja ni opravila svojega dela. "Zakaj priče menijo, da je Banka Slovenije diktirala tempo, morate vprašati njih," je poudaril. Dodal je, da je iz medijev sicer seznanjen, da je bil zaradi svoje vloge pri sanaciji bančnega sistem domnevno ovaden, vendar sam, razen tega, da je bila hišna preiskava, nima nikakršnih dokazov o tem."Opravljal sem delo v skladu s pravnim redom in zakonodajo," je dejal in vprašal prisotne, kako lahko v medije pridejo informacije o preiskavah, ki bi morale biti po zakonu tajne.

Prenos terjatev na DUTB je bil po njegovem mnenju transparenten. "Tudi računsko sodišče je podalo zgolj pavšalne ocene, da je bil prenos netransparenten," je dejal. Kako se je odločalo o tem, zakaj je bilo določeno podjetje uvrščeno na seznam, Jazbec ni znal odgovoriti, saj pri tem ni sodeloval. Prav tako ne ve, da bi kdo pritiskal na člane sveta centralne banke glede tega. "Marsikdo je opozarjal in pisal pisma. Če pogledam nazaj, bi jih tudi jaz pošiljal in se tako zavaroval," je še dejal Jazbec.