STA novice / Vlada sprejela predlog sprememb pri davku na tonažo

Slovenski sistem davka na tonažo ladjarjem omogoča alternativno obliko plačevanja davka od dohodkov pravnih oseb. Posebna skupina zavezancev - pravne osebe, ki poslujejo z ladjami v mednarodni plovbi - ima tako od leta 2007 možnost, da lahko izbere, ali obračunati in plačati davek pavšalno glede na neto tonažo ladje in število dni poslovanja te ladje, to pa se potem pomnoži s splošno stopnjo davka od dohodkov pravnih oseb oz. na način, kot je to običajno za preostale družbe oz. pravne osebe. Edini slovenski ladjar je sicer portoroška Splošna plovba, ki je v nemški lasti.

Davek, določen na podlagi tonaže ladij, se šteje za državno pomoč, zato ga mora odobriti Evropska komisija. Prvič ga je odobrila leta 2009, decembra lani pa je prižgala zeleno luč za njegovo desetletno podaljšanje. Argument Slovenije je bil, da želi s podaljšanjem zagotoviti boljše pogoje za razvoj pomorskega prometa.

Država se je za odobritev podaljšanja zavezala k vnovični spremembi zakona o davku na tonažo, da bi posodobila določbe o dohodku iz poslovanja in obdavčitvi ladjarskih družb. Spremembe naj bi uvedla do konca leta 2019.

S predlogom novele zakona o davku na tonažo se tako shema državne pomoči dopolnjuje tako, da bodo upoštevane smernice EU o državnih pomočeh za pomorski promet. Na ministrstvu za finance kot pomembni rešitvi predloga zakona izpostavljajo zavezujočo podrobnejšo določitev dohodkov iz dejavnosti pomorskega prometa v mednarodni plovbi, pri čemer gre predvsem za ločevanje dohodkov dejavnosti pomorskega prometa na dohodke iz opravljanja osnovne in pomožne dejavnosti pomorskega prometa ter izenačitev obravnave dividend z davčno obravnavo po zakonu o dohodku pravnih oseb, in obvezno izenačitev obravnave članic EU in Evropskega gospodarskega prostora.

Ker obstoječa ureditev določa, da zavezanec med dohodke pomorskega prometa šteje tudi dohodke iz dejavnosti upravljanja ladij (gre za dohodke od storitev tehničnega upravljanja ladje in vodenja posadke ladij), za uskladitev teh dohodkov s sporočilom Evropske komisije o usmerjanju državnih pomoči za družbe za upravljanje ladij predlog zakona določa podrobnejšo obravnavo področja upravljanja ladij, torej obravnavo zavezancev, ki to dejavnost oziroma te storitve opravljajo bodisi za lastne potrebe ali za ladjarja. To po pojasnilih ministrstva pomeni, da je treba prilagoditi tudi izvedbena pravila sistema davka na tonažo in izračuna davčne osnove za upravljavce ladij.

Druge spremembe in dopolnitve v zakonskem predlogu so načeloma povezane z navedenimi rešitvami, nekaj manjših popravkov pa je še posledica ugotovitev v povezavi z izvajanjem zakona, so še zapisali na ministrstvu.

Ker se s sprejemom zakonske novele mudi, bo v DZ vložen po nujnem postopku.

Slovenija je sicer želela zakonske spremembe potrditi že v času prejšnje vlade pod vodstvom Mira Cerarja, a se je zalomilo v DZ. Predlogu so takrat najglasneje nasprotovali v Levici in SDS, odbor za finance pa je takrat vložil tudi kazenske ovadbe proti trem osebam iz Splošne plovbe in z ministrstva za finance zaradi suma kaznivega dejanja zlorabe uradnega položaja ali uradnih pravic in napeljevanja k temu kaznivemu dejanju. Sledile so kriminalistične preiskave.