STA novice / Svet ECB pričakovano brez posega v obrestne mere (dopolnjeno)

Svet ECB je obrestne mere letos dvignil junija in septembra. Po koncu tokratnega zasedanja trgi niso pričakovali sprememb in osrednji organ evrske denarne politike je ravnal skladno s temi pričakovanji.

Depozitna obrestna mera, ki je referenčna za evrsko denarno politiko, tako ostaja pri 2,50 odstotka, obrestni meri za operacije glavnega refinanciranja in odprto ponudbo mejnega posojila pa pri 2,65 oz. 2,90 odstotka.

Medletna inflacija v območju evra se je sicer septembra okrepila na 3,8 odstotka, glavni razlog zanjo so dražji energenti, predvsem goriva in v zadnjem času tudi plin. Osnovna inflacija, tista brez energentov, hrane ter alkoholnih pijač in tobaka, je medtem pri 2,5 odstotka sicer oddaljena od dvoodstotnega srednjeročnega cilja ECB, a se zadnje mesece ne spreminja bistveno.

Svet ECB je opozoril, da cene energentov še naprej rastejo ter ustvarjajo pritiske, ki zvišujejo inflacijske obete in znižujejo pričakovanja glede gospodarske rasti.

Osnovna inflacija je medtem do zdaj ostala večinoma stabilna in plače v sedanji fazi ne kažejo pomembnega odzivanja, vendar se posledice energetskega šoka še niso pokazale v celoti, so zapisali v svetu.

Predsednica ECB Lagarde je na novinarski konferenci po seji sveta povedala, da so se cene energentov dvignile bolj od pričakovanj v septembrskih napovedih analitikov ECB in nacionalnih centralnih bank. To naj bi dodatno okrepilo inflacijo, ki naj bi tako v naslednjih četrtletjih ostala občutno nad dvoodstotno ravnjo. Vsaj na krajši rok takšna gibanja krepijo širša inflacijska pričakovanja, razvoj dogodkov pa je odvisen predvsem od tega, kako močan bo energetski šok min kako dolgo bo trajal.

Močnejši in dlje časa trajajoči energetski šok bo krepil posredne in sekundarne učinke ter po potisnil inflacijo navzgor in rast navzdol, opozarjajo v svetu.

Lagarde je sicer povedala, da se je gospodarstvo evrskega območja okrepilo tudi v tretjem letošnjem četrtletju, pri čemer bo prva ocena gibanja BDP med julijem in septembrom znana v petek. Prevladujejo pa pri obetih za naprej tveganja, da bo rast nižja od sedanjih ocen.

Ta so povezana z dogajanjem na Bližnjem vzhodu in z rusko agresijo v Ukrajini ter s tem povezanim novim energetskim šokom, ki bi lahko trajal dlje od predhodnih predvidevanj. Tveganje predstavljata tudi možnost negativnih sekundarnih učinkov rasti zahtevanih donosov na državne obveznice v drugih delih finančnega sektorja ter negotovost glede vzdržnosti javnih financ.

Tokratna seja sveta je namreč potekala v senci dogajanja na trgu državnih obveznic. V zadnjih tednih se je zvišala zahtevana donosnost na obveznice evrskih držav, najbolj na udaru je Francija, kar krepi pritisk tudi na ceno zadolževanja prebivalstva in podjetij.

Tega dogajanja sporočilo po seji sveta izrecno ne omenja, je pa v njem zapisana ugotovitev, da so se pogoji financiranja od septembrske seje zaostrili, saj so se posojilne obrestne mere dvignile, vrednosti delnic pa znižale. To bo verjetno prav tako negativno vplivalo na inflacijo in rast.

Lagarde je medtem poudarila, da se določene članice evrskega območja soočajo s posebnimi izzivi zaradi visoke ravni zadolženosti. Če bi se izkazalo, da razvoj dogodkov na trgu državnega dolga, kot je neupravičeno in nenadzorovano gibanje zahtevanih donosnosti, ogroža normalen prenos denarne politike v finančni sektor in gospodarstvo, ima ECB po njenih besedah orodja, da nanje odgovori. Francije pri tem ni posebej omenila.

Svet ECB sicer vztrajno poudarja, da ima med drugim na voljo orodje za zaščito prenosa denarne politike, katerega cilj je prek nakupov na sekundarnem trgu državnih obveznic preprečiti neupravičeno, neurejeno tržno dinamiko, ki bi predstavljala resno grožnjo prenosu denarne politike po vseh državah v območju z evrom. Za zdaj je sicer veljalo strinjanje, da pritisk na Francijo takšnemu razvoju dogodkov še ne ustreza.

V svetu ECB so sicer prepričani, da vseeno ostajajo v dobrem položaju, da prebrodijo sedanjo povišano negotovost in da z denarno politiko dosežejo, da se bo inflacija v srednjeročnem obdobju stabilizirala na ciljni ravni.

Izražena pričakovanja o krepitvi inflacijskih pritiskov bi lahko okrepila pričakovanja, da bo svet ECB po novem dvigu obrestnih mer posegel na svoji zadnji letošnji seji decembra. V svetu sicer vztrajajo, da se o denarni politiki odločajo na vsaki seji posebej in na podlagi razpoložljivih podatkov.

Lagarde je novinarjem povedala, da je bila današnja odločitev o nespremenjenih obrestnih merah sprejeta brez nasprotovanja, da pa je pred tem svet razpravljal tudi o možnosti dviga obrestnih mer že na tokratni seji.

Drugi dan dvodnevnega zasedanja sveta, v katerem sedi tudi guverner Banke Slovenije Primož Dolenc, je sicer zaznamovalo sporočilo predsednice ECB Christine Lagarde, da bo s 7. februarjem, skoraj devet mesecev pred iztekom sedemletnega mandata, zapustila položaj.