STA novice / Mol po ugotovitvi računskega sodišča pri izvajanju projektov javno-zasebnega partnerstva delno učinkovit

Računsko sodišče je izvedlo revizijo učinkovitosti poslovanja Mola v delu, ki se nanaša na izvajanje projektov javno-zasebnega partnerstva do konca leta 2016. Učinkovitost je računsko sodišče presojalo pri štirih projektih, in sicer pri projektu Poslovno-upravni center Zalog, projektu Oskrbovana stanovanja Šiška, projektu Športni park Črnuče in projektu Športni park Stožice. Pri slednjem so revizijo opravili zgolj v delu, ki se nanaša na izvajanje nadzora.

Ugotovili so, da občina pri dveh projektih ni jasno določila ciljev in kazalnikov, povezanih z uporabo oziroma upravljanjem objektov. Za projekte ni pripravila celovite investicijske dokumentacije, pri enem projektu pa glede na porazdelitev tveganj ni izbrala ustrezne oblike javno-zasebnega partnerstva. Prav tako mestnega sveta ni seznanila z vsemi potrebnimi podatki, ki bi mu omogočali sprejem utemeljene odločitve o izvedbi posameznih projektov.

Računsko sodišče je še ugotovilo, da Mol pri postopkih izbire izvajalcev pri enem projektu ni zagotovil uresničevanja načela konkurenčnosti, pri enem projektu pa bi moral glede na porazdelitev tveganj med partnerjema izbrati obliko javno-zasebnega partnerstva, pri kateri morajo biti v postopku konkurenčnega dialoga vsaj trije kandidati.

V pogodbah o javno-zasebnem partnerstvu je bil pri dveh projektih predmet pogodbe pomanjkljivo opredeljen, predvsem v delu, ki se nanaša na upravljanje in izvajanje oskrbe, medtem ko je pri enem projektu pogodba določala tudi finančni vložek Mola, ki v sklepu o odločitvi o javno-zasebnem partnerstvu ni bil predviden. Pri dveh projektih občina tudi ni pravočasno pridobila vseh finančnih zavarovanj. Pomanjkljivosti so bile ugotovljene tudi pri vsebini pogodb o podelitvi stavbne pravice, so še ugotovili na računskem sodišču.

Mol je v pogodbah določil nadzor nad izvajanjem projektov javno-zasebnega partnerstva, pri čemer pa nadzora po izgradnji objektov pri enem projektu ni opredelil v celoti. Prav tako od zasebnih partnerjev pri nobenem projektu ni zahteval predložitve posebnega revizorjevega poročila o izvajanju določil pogodbe o javno-zasebnem partnerstvu. Računsko sodišče je še ugotovilo, da občina pri treh projektih od zasebnega partnerja ni pridobila ustreznih poročil oziroma jih je pridobila prepozno.

Pri enem projektu se je izvajal pomanjkljiv nadzor tudi zaradi nepopolno in nepravočasno pripravljene projektne in investicijske dokumentacije, kar se je odrazilo v povečanju pogodbene vrednosti za več kot 50 odstotkov in v podaljšanju roka izvedbe, je še zapisano v poročilu.

S sklenitvijo dveh pogodb o javno-zasebnem partnerstvu je občina predvidela tudi lastno financiranje projektov in tako presegla določila akta o javno-zasebnem partnerstvu. Pri enem projektu je sklenila pogodbe po že opravljenih delih, obsegale pa so tudi dodatna dela, ki niso sodila v predmet javno-zasebnega partnerstva. Pri dveh projektih za nepravočasno izvedena dela, neizvedena oziroma neustrezno izvedena dela zasebnemu partnerju ni oziroma je prepozno zaračunala pogodbene kazni in ni uveljavljala finančnih zavarovanj.

Ob predaji enega objekta občina ni opredelila stroškov upravljanja in drugih stroškov, povezanih z obratovanjem objekta, pri enem projektu z zasebnim partnerjem po izgradnji objekta ni sklenila pogodb o upravljanju in oskrbi in pri dveh projektih tudi ni poskrbela za ureditev medsebojnih razmerij med etažnimi lastniki, so še ugotovili.

Računsko sodišče je Molu podalo več priporočil za izboljšanje učinkovitosti poslovanja, ni pa zahtevalo predložitve odzivnega poročila, saj je občina med revizijskim postopkom, kjer je bilo mogoče, sprejela ustrezne popravljalne ukrepe in ukrepe, ki bodo zmanjšali možnost nastajanja takšnih nesmotrnosti v prihodnje.