STA novice / Ob prelomu leta: Davčne spremembe kot palica in korenček (tema)

"Še naprej želimo zagotavljati konkurenčno poslovno okolje in mednarodno primerljiv trg dela, zato s predlaganimi davčnimi ukrepi razbremenjujemo delo, da bodo zaposleni dobili več neto," je tokratne davčne spremembe oktobra v DZ predstavil finančni minister Andrej Bertoncelj. Ukrepi sicer za državni proračun pomenijo nižje prihodke, država se torej odpoveduje prihodkom v korist tistih, ki delajo, je dodal. V naslednjih letih je napovedal še nove ukrepe v tej smeri.

Nove spremembe dohodninske lestvice za višje neto prihodke

Po razbremenitvi plač nad 1,64-kratnikom povprečne plače v letu 2016 ter dodatnem zmanjšanju stroškov dela v letih 2017 in 2018 se bo lestvica za odmero dohodnine nekoliko preoblikovala tudi v letu 2020.

Meje v vseh petih razredih se bodo zvišale, v najvišjega s 50-odstotno stopnjo davka se bodo po novem uvrščali zavezanci z neto letno davčno osnovo nad 72.000 evrov, kar je približno 1000 evrov več kot doslej. Stopnja davka v najnižjem razredu ostaja pri 16 odstotkih, z njo pa bodo po 1. januarju 2020 obdavčeni zavezanci z neto letno davčno osnovo do 8500 evrov (sedaj do 8021,34 evra).

V drugem in tretjem dohodninskem razredu se bo stopnja davka znižala s 27 na 26 odstotkov oz. s 34 na 33 odstotkov, s čimer se bo po navedbah vlade razbremenilo predvsem tiste v srednjem dohodninskem razredu, ki največ prispevajo k dodani vrednosti na ravni države.

Splošna olajšava, ki jo lahko uveljavljajo vsi zavezanci, se bo zvišala s 3302,70 evra na 3500 evrov, hkrati pa bo uvedena tudi linearna dodatna splošna olajšava za nižje prejemke oziroma vse dohodke do letne višine 13.316 evrov.

Razbremenitev pri dohodnini se pridružuje razbremenitvi regresa, ki je bila uveljavljena že pred poletjem. Zavezanec z minimalno plačo in minimalnim regresom bo po Bertoncljevih izračunih prejel približno 150 evrov več na leto, zavezanec z minimalno plačo in regresom v višini povprečne plače pa tudi 381 evrov več.

Kapital bo obdavčen bolj

Ob zmanjšanju obremenitve dela pa potrjene davčne spremembe prinašajo zvišanje obremenitve kapitala. Stopnja dohodnine od dohodkov iz kapitala, torej od obresti, dividend in dobičkov iz kapitala, se bo z letom 2020 zvišala s 25 na 27,5 odstotka. Enako velja za obdavčitev dobičkov od odsvojitve izvedenih finančnih instrumentov kot tudi obdavčitev dohodkov iz oddajanja premoženja v najem. Se pa bo pri najemninah z 10 na 15 odstotkov zvišal odstotek normiranih stroškov, ki se priznavajo pri ugotavljanju davčne osnove.

V primeru dobičkov iz kapitala in izvedenih finančnih instrumentov velja omeniti še spremembe pri zniževanju stopnje davka glede na dobo imetništva. Po petih letih lastništva se bo stopnja davka znižala na 20 odstotkov, po desetih letih na 15 odstotkov, po 15 letih na deset odstotkov, po 20 letih pa tako kot doslej ostaja stopnja davka pri nič odstotkih.

Več bodo plačevala tudi podjetja

Za podjetja se leta 2020 kot novost uvaja minimalna stopnja obdavčitve dohodkov pravnih oseb v višini sedmih odstotkov, s čimer bo omejena davčna osnova, do katere lahko podjetja uveljavljajo davčne olajšave in prenesene izgube. V nasprotju s prvotnimi načrti finančnega ministrstva pa stopnja davka od dohodkov pravnih oseb vsaj za zdaj ostaja pri 19 odstotkih.

Znižanje obdavčitve knjig

DZ je letos dvakrat spreminjal tudi zakon o davku na dodano vrednost (DDV). Najprej je uveljavil znižano oz. 9,5-odstotno stopnjo DDV na elektronske publikacije in jih tako izenačil s tiskanimi publikacijami, nato pa je za knjige in druge publikacije uvedel posebno, še nižjo stopnjo davka.

V Sloveniji trenutno velja splošna stopnja DDV v višini 22 odstotkov in znižana v višini 9,5 odstotka, z letom 2020 se jima bo tako pridružila še posebna znižana stopnja DDV v višini pet odstotkov. Ta bo veljala za dobave in izposoje knjig, časopisov in periodičnih publikacij tako na fizičnih kot tudi elektronskih nosilcih.

Država namerava pobrati več davkov

Da izpad javnofinančnih prihodkov ne bo prevelik, so na finančnem ministrstvu hkrati s temi spremembami napovedali bolj učinkovito pobiranje davkov, zmanjševanje davčnega dolga ter strožji inšpekcijski nadzor in boj proti goljufijam. Tu bodo pomembni predvsem ukrepi Finančne uprave RS.