STA novice / Plačila v evrih znotraj EU cenejša

Po tistem, ko je Evropska komisija spremembe predlagala konec marca lani in sta Evropski parlament ter Svet EU dogovor o tem dosegla pred približno letom dni, sta zakonodajalca uredbo o čezmejnih plačilih dokončno potrdila v začetku tega leta.

V območju skupne evropske valute oz. znotraj enotnega območja plačil v evrih (Sepa), ki omogoča direktne bremenitve in plačila med članicami, enakovredna domačim transakcijam, že od leta 2002 za vsa plačila veljajo enaki stroški. Ti so večinoma zelo nizki ali pa jih sploh ni.

Po drugi strani pa so čezmejna plačila v evrih v članice EU zunaj evrskega območja, torej poleg Velike Britanije, ki je zdaj res na izstopnih vratih iz EU, na Hrvaško, Poljsko, Češko, Madžarsko, Švedsko, Dansko in v Bolgarijo ter Romunijo, pogosto predmet zelo visokih nadomestil oz. pristojbin.

S spremembo omenjene uredbe so se izenačili stroški plačilnega prometa med bankami znotraj evrskega območja in tistimi zunaj njega, tako da so stroški za mednarodno plačilo znotraj EU po novem enaki kot stroški za plačilo v domači valuti, če država ne uporablja evra.

Potrošniki v omenjenih državah zunaj evrskega območja bodo za evrska nakazila v tujino tako plačali enako provizijo kot za nakazila v svoji državi. Provizije za čezmejna plačila v evrih bodo zelo nizke oziroma jih sploh ne bo.

Po prepričanju Evropske komisije gre za pozitiven in konkreten primer, kako lahko enotni trg prinese otipljive koristi evropskim potrošnicam in potrošnikom. To bo tudi močno pocenilo evrska plačila za državljane, ki uporabljajo druge valute, znižalo stroške poslovanja podjetij in poenostavilo nakupovanje v tujini.

Po navedbah osrednjih ustanov EU se bodo prednosti poceni čezmejnih plačil v evrih tako razširile na dodatnih 150 milijonov potrošnikov v uniji in potencialno na dodatnih 2,5 milijarde plačilnih transakcij na leto.

Dogovor prinaša še eno dobrodošlo novost za potrošnike. Povečuje namreč preglednost stroškov pretvorbe valut pri plačilih s karticami ali dvigih denarja v državah, ki še niso prevzele skupne evropske valute.

Banke, trgovci in upravljavci bankomatov bodo morali tako povsod na enak način razkriti stroške konverzije kot pribitek na zadnji razpoložljivi menjalni tečaj Evropske centralne banke za določeno valuto. Banke bodo morale komitente o stroških konverzije obvestiti tudi na platformah spletnega bančništva. To naj bi dvignilo zavest med potrošniki o teh vprašanjih, laže pa se bodo tudi izognili nepredvidenim in skritim stroškom.

Gre torej za dobro novico tako za slovenska podjetja, ki poslujejo s partnerji v članicah EU zunaj evrskega območja, kot za slovenske potrošnike oz. turiste, ki potujejo po neevrskih članicah unije. Daleč največ jih poleti dopustuje na Hrvaškem, kjer so se nemalokrat soočali z visokimi stroški pri negotovinskih plačilih in dvigovanju denarja.