STA novice / Odbor DZ o zelenem dogovoru predvsem v luči financiranja

"Slovenija pozdravlja evropski zeleni dogovor kot okvir določitve pristopa EU k trajnostni rasti in prehoda v nizkoogljično oz. krožno gospodarstvo," je poudaril državni sekretar na ministrstvu za okolje in prostor Marko Maver. Zeleni dogovor želi Evropo preobraziti v zeleno, trajnostno celino, kjer bo gospodarska rast ločena od rabe virov.

Kot je spomnil Maver, gre za okvirno stališče, saj bodo posamezne točke uresničevanja dogovora predstavljene v naslednjih tednih - že prihodnji teden bo denimo EU predstavila podnebni zakon, ki bi uzakonil cilj ogljične nevtralnosti unije do leta 2050. Tudi v Sloveniji je v pripravi zakon o podnebni politiki, v katerem bo predlagan nacionalni cilj neto ničelnih emisij do leta 2050, je dodal.

Za uresničitev evropskega zelenega dogovora bodo potrebna velika sredstva, je priznal Maver. V prihodnjih 10 letih gre za okoli 1000 milijard evrov. Naložbeni načrt v trajnostno Evropo predvideva, da bo 503 milijarde evrov za ta namen rezerviranih v proračunu EU, sklad Invest EU bo povečal javne in zasebne naložbe za 279 milijard evrov, iz skladov kohezijske politike je predvidenih 108 milijard evrov, Evropska investicijska banka (EIB), ki naj bi se preimenovala v podnebno banko, pa bo do leta 2025 namenjala 50 odstotkov investicij za okoljske in podnebne ukrepe.

Sklad za pravičen prehod bo iz proračuna EU prejel 7,5 milijard evrov, spodbudil naj bi za okoli 143 milijard evrov naložb. Sloveniji bo iz tega sklada predvidoma pripadlo 92 milijonov evrov, skupaj z zasebnimi vlaganji pa naj bi prišli do 1,3 milijarde evrov, je pojasnil Maver.

Evropski poslanec iz Slovenije Milan Brglez (S&D/SD) je opozoril, da v prehodu v zeleno prihodnost Evropa ne sme porazdeliti stroškov med vse prebivalce, saj tudi niso imeli vsi koristi od onesnaževanja. "Vemo, kaj se zgodi, če se zadeva prevali na davkoplačevalce; Francija je klasični primer," je posvaril.

Tudi Tanja Fajon (S&D/SD) je opozorila, da bodo ključne poštene obdavčitve. "Ne vem, zakaj danes še vedno nismo v situaciji, ko bi lahko pobirali davke," je dejala in opozorila na milijarde evrov, izgubljene vsako leto v davčnih oazah.

Da ukrepi za zeleni prehod niso dovolj, če niso finančno podpri, je opozorila tudi Ljudmila Novak (EPP/NSi). Ob tem je spomnila na aktualna pogajanja v zvezi z bodočo finančno perspektivo, ker države neto vplačnice zahtevajo omejevanje vključenega zneska. Sredstev na tej ravni ne blokira "grdi Bruselj", ampak države članice, je spomnila.

"Kdo bo vse to plačal?" se je vprašal Gregor Perič (SMC). Po njegovi oceni je odgovorov na to vprašanje v evropskih dokumentih najmanj, so pa najpomembnejši. Razmisliti bomo morali, kako in za kaj se država zadolžujemo in kako gledamo na javne investicije, je opozoril.

"A če ne bomo uspeli v to formulo vključiti tudi zasebnega kapitala, bo napredek na tem področju majhen in izredno počasen," je dodal Perič. Ob tem je izpostavil, da se bo v fazi vključevanja zasebnega kapitala verjetno pojavila blokada "pri marsikateri politični opciji, ki sedaj trdno stoji" za zelenim dogovorom.

"Seveda vsi pozdravljamo zeleni dogovor, kako ga ne bi," se je strinjala Nataša Sukič (Levica). A realnost se kaže tudi pri pristopu Evropske komisije in EU k tem izzivom. "V bodoče bomo morali razmisliti o ekonomskem in družbenem sistemu. Kdo in kaj je ustvaril krizo? Kapitalizem," je poudarila.

Andrej Rajh (SAB) pa je med drugim izpostavil cilj, da se v EU 75 odstotkov tovornega prometa preusmeri na železnico. Ali bomo ta cilj uspeli doseči, je po njegovem vprašljivo. Povečevanje kapacitete železniškega prometa bo zahtevalo čezmejno sodelovanje in krepko izboljšanje postopkov umeščanja v prostor, je prepričan.