STA novice / Ustavno sodišče zavrglo pritožbo kmetov zoper sklep Mola v zvezi s C0

Kot navaja ustavno sodišče, so pritožniki z ustavno pritožbo izpodbijali sklep Mola o ugotovitvi nujne potrebnosti in izkazani javni koristi gradnje povezovalnega kanala C0 ter z njo povezano uporabo delovnega pasu zaradi ureditve gradbišča in transportne poti na nepremičninah v zasebni lasti. Čeprav so namreč lastniki zemljišč, naj Mol z njimi ne bi sklenila pravnega posla za pridobitev služnosti ali pravice do začasne uporabe njihovih zemljišč, niti naj teh zemljišč ne bi razlastila.

Pritožniki so zoper isti sklep vložili tudi pobudo za začetek postopka za oceno ustavnosti in zakonitosti. Predlagali so, naj ustavno sodišče do končne odločitve zadrži izvrševanje izpodbijanega sklepa.

Sodišče je v odločitvi spomnilo, da se ustavna pritožba lahko vloži zaradi kršitve človekove pravice ali temeljne svoboščine zoper posamični akt, s katerim je državni organ, organ lokalne skupnosti ali nosilec javnih pooblastil odločil o pravici, obveznosti ali pravni koristi posameznika ali pravne osebe.

Pri izpodbijanem sklepu gre medtem za posamični (deklaratorni upravni) akt. Njegov namen je rešiti vprašanje nujne potrebnosti gradnje konkretnega objekta javne infrastrukture in njene javne koristi, ki bo odločilno za rešitev pravnih razmerij, o katerih bo pristojni organ na podlagi ustrezne zahteve Mola odločal v postopku za vzpostavitev pravice uporabe oziroma služnosti v javno korist.

Čeprav izpodbijani sklep opredeljuje nepremičnine, na katere se nanaša ugotovitev o nujni potrebnosti in izkazani javni koristi gradnje, to samo po sebi še ne vpliva na lastninska upravičenja pritožnikov, zlasti ne na način, ki bi imel za posledico omejitev njihove lastninske pravice, je izpostavilo sodišče. Do posega v to pravico bo lahko prišlo šele, ko bo pristojni organ odločil, da se na nepremičninah, ki so v lasti pritožnikov, ustanovi pravica začasne uporabe oziroma služnost v javno korist.

Ker torej izpodbijani sklep ne vsebuje odločitve o kakšni pravici, obveznosti ali pravni koristi pritožnikov, ne gre za posamičen akt, ki ga je mogoče izpodbijati z ustavno pritožbo. Zato je ustavno sodišče ustavno pritožbo zavrglo.

Podobno zato, ker izpodbijani sklep ni predpis ali splošni akt, temveč posamičen akt, ustavno sodišče za oceno njegove ustavnosti in zakonitosti ni pristojno. Zato je zavrglo tudi pobudo za začetek postopka za oceno ustavnosti in zakonitosti.

Ljubljanski mestni svetniki v začetku maja letos potrdili sklep, ki občini daje pravno podlago za sklepanje pogodb o uporabi zasebnih parcel za določen čas oziroma o ustanovitvi služnosti v javno korist. Če to zaradi nasprotovanja lastnikov ne bi bilo mogoče, bo imela občina možnost uvedbe postopka za omejitev lastninske pravice z uporabo za določen čas. Na občini pričakujejo, da bodo imeli s temi postopki za okoli 300.000 evrov stroškov za plačilo odškodnin.

Gradnja kanala C0 je del več kot 111 milijonov evrov vrednega okoljskega projekta Čisto zate, ki ga izdatno sofinancira evropski kohezijski sklad. Projekt razburja zaradi trase, ki naj bi na spornem kraku od Broda do Ježice tekla nad vodnim zajetjem, s čimer bi bila ogrožena pitna voda prebivalcev Ljubljane.