STA novice / Ministri EU dosegli dogovor o kmetijski politiki v obdobju 2021-2027 (dopolnjeno)

Dogovor je pomemben mejnik in dobro ravnotežje, ki zagotavlja bolj zeleno, pravično in preprosto skupno kmetijsko politiko ter krepi okoljske ambicije ob zagotavljanju zadostne prožnosti za ohranjanje konkurenčnosti, je po koncu pogajanj poudarila nemška kmetijska ministrica Julia Klöckner, ki je v imenu nemškega predsedstva vodila pogajanja.

Kompromis, ki je rezultat pogajanj v minulih dveh letih in pol pod petimi predsedstvi, je sicer šele izhodišče članic za pogajanja z Evropskim parlamentom, ki o svojem pogajalskem stališču glasuje na plenarnem zasedanju ta teden. Članice in parlament morajo nato še doreči končni dogovor.

V pogajanjih članic, osredotočenih na ozelenitev evropske kmetijske politike v okviru krovnega cilja podnebne nevtralnosti do leta 2050, sta do konca ostali odprti vprašanji opredelitve eko ali okoljskih shem ter izjem za male kmete pri pogojevanju in finančni disciplini.

Dogovor vključuje močne zaveze za krepitev okoljskih ambicij z novimi instrumenti, kot so okoljske sheme, in s krepitvijo pogojevanja. Obenem je članicam pri pripravi nacionalnih strateških načrtov omogočena prožnost pri tem, kako bodo dosegle okoljske cilje, tudi z dveletno pilotno fazo za okoljske sheme in ob upoštevanju nacionalnih posebnosti.

Med ključnimi elementi dogovora je pogojevanje finančne podpore kmetom z uveljavljanjem praks, ki koristijo podnebju in okolju. Kmetje, ki bodo presegli osnovne okoljske in podnebne zahteve, bodo upravičeni do dodatne finančne podpore na podlagi okoljske sheme. Za to bo rezerviranih 20 odstotkov denarja za prvi steber skupne kmetijske politike, torej neposredna plačila kmetom. Začetna dveletna pilotna faza bo zagotovila, da članice ne bodo izgubile preveč denarja, medtem ko šele spoznavajo nov sistem.

V pomoč malim kmetom pri zelenem prehodu bodo zanje veljala preprostejši nadzor, administrativno breme bo za njih manjše.

Za Slovenijo kompromis izjemno pomemben dosežek

Slovenijo je v pogajanjih zastopal kmetijski minister Jože Podgoršek, ki je kompromis označil kot izjemno pomemben dosežek EU za celotni kmetijski sektor. "Slovenija je v pogajanjih uspela zagotoviti bistvene elemente za razvoj kmetijstva ob sočasnem upoštevanju smernic varovanja okolja. Posebno skrb pa smo namenili malim kmetom v smislu zmanjšanja administrativnih bremen," je izpostavil.

Slovenija je v procesu pogajanj vseskozi zagovarjala ambiciozno skupno kmetijsko politiko na področju okolja in podnebnih sprememb, a obenem ponavljala, da morajo biti rešitve nove zelene arhitekture uravnotežene in sorazmerne.

Zagovarjala je tudi veliko prožnost pri zagotavljanju obsega sredstev iz prvega in drugega stebra, namenjenih za okolje. Po dogovoru na kmetijskem ministrstvu ocenjujejo, da ima Slovenija sorazmerno zadosti prožnosti za programiranje okoljske sheme.

V povezavi z okoljsko shemo na ministrstvu izpostavljajo možnost upoštevanja prizadevanj Slovenije za okolje in naravo preko programa razvoja podeželja pri izvajanju okoljske sheme v prvem stebru. Izpostavljajo tudi finančno prožnost prvi dve leti, ki omogoča, da Slovenija ne bo izgubljala sredstev zaradi morebitnega slabšega vključevanja kmetov v novo okoljsko shemo.

Glede pogojevanja izpostavljajo velik napredek pri prožnosti pri standardih za dobre kmetijske in okoljske pogoje zemljišč pri kmetovanju. Slovenija bo lahko nekatere zahteve prilagodila glede na svoje posebnosti, predvsem vezane na male kmete.

Slovenija je zadovoljna tudi z obsegom sredstev za proizvodno vezana plačila v okviru prvega stebra, kot pomembno pa izpostavlja tudi prostovoljnost uvedbe prerazporeditvenega plačila in dosežek na področju sektorskih intervencij.

Na ministrstvu še izpostavljajo, da kompromisno besedilo izraža pripombe Slovenije, ki je opozarjala na administrativno breme. Namesto vsakoletnega ocenjevanja uspešnosti ukrepov s pomočjo kazalnikov učinka in rezultata za vse specifične cilje je predvideno dvoletno na podlagi letnih poročil o vrednostih kazalnikov rezultata.

Za Slovenijo je po navedbah ministrstva posebej pomembno še to, da se lahko poenostavlja tudi sistem kontrol glede pogojenosti za majhne kmetije.

Podgoršek je v torek na virtualni novinarski konferenci pojasnil, da na ministrstvu že pripravljajo strateške dokumente, s katerimi bodo naslovili uresničevanje novih ciljev. Pričakujejo, da bo okoli novega leta pripravljen prvi osnutek teh strateških dokumentov.

Reforma skupne kmetijske politike je sicer del zajetnega zakonodajnega svežnja prihodnjega sedemletnega evropskega proračuna, ki skupaj s skladom za okrevanje sestavlja sveženj za spoprijem Evrope s pandemijo novega koronavirusa. Pogajanja o celotnem svežnju so kompleksna in zahtevna, vse glasnejše so skrbi, da dogovor ne bo dosežen pravočasno, torej do konca leta.