STA novice / Izteka se javna obravnava osnutka novega zakona o elektronskih komunikacijah

Poglavitni namen priprave novega zakona je po navedbah ministrstva za javno upravo v slovenski pravni red prenesti evropsko direktivo o evropskem zakoniku o elektronskih komunikacijah, ki je nadomestila štiri direktive obstoječega regulatornega okvira za področje elektronskih komunikacij. Rok za prenos direktive je 21. december.

Poglavitni poudarki, ki jih prinaša direktiva, so hitrejši dostop do radiofrekvenčnega spektra kot ključnega vira za mobilne komunikacije, spodbujanje investicij v visokozmogljiva in visokokakovostna omrežja po vsej EU vključno z oddaljenimi območji, zaščita potrošnikov ter njihov dostop do boljših storitev.

Bruselj želi z direktivo v okviru univerzalne storitve zagotoviti tudi prenosno hitrost, ki omogoča uporabo širokega nabora storitev, kot so elektronske storitve državne uprave, pa tudi varovanje življenj prek dostopa do enotne evropske telefonske številke za klic v sili.

Kot so pojasnili na ministrstvu, so se za pripravo novega zakona in ne za novelo obstoječega odločili zaradi jasnosti ureditve in upoštevanja pravil nomotehnike. V začetku minulega leta so objavili tudi javni poziv za predložitev predlogov v okviru priprave novega zakona, da bi v postopek sprejemanja še pred začetkom oblikovanja besedila vključili strokovno in drugo javnost.

Osnutek predloga zakona je ministrstvo v javno obravnavo predložilo konec letošnjega avgusta. Iztekla naj bi se 15. oktobra, a jo je konec septembra na prošnjo zainteresiranih deležnikov podaljšalo do 31. oktobra.

Operaterji svojih pripomb na predlog zakona večinoma še ne razkrivajo, je pa neuradno slišati njihove očitke državi, da želi nanje prevaliti naloge, ki bi jih morala po ustavi opraviti sama, denimo prestrezanje komunikacij, posredovanje osebnih podatkov in varovanje ustrezne stopnje tajnosti. Opozarjajo, da so dodatne zahteve povezane z znatnimi stroški, ki bodo v prihodnje v celoti na njihovih plečih. Kritični so tudi do tega, da predlog zakona vsebuje določila, ki jih evropska direktiva ne.

Od operaterjev je slišati tudi nezadovoljstvo zaradi hitenja pri sprejemanju. Kot opozarjajo, gre za pomemben predpis, ki se sprejema po skoraj dveh desetletjih, odkar je bil sprejet trenutno veljavni zakon, in hkrati najpomembnejši materialni predpis, ki kroji poslovanje celotne panoge elektronskih komunikacij, zato ne bi smeli hiteti.

Bojijo se, da bo - ker se bo zakon po njihovih besedah ponovno sprejemal v zadnjem hipu - zakonodajalec na operaterje prevalil breme prilagoditev v nerealnih rokih.

Inštitut za javno upravo pri ljubljanski pravni fakulteti pa opozarja, da je del predloga zakona v neskladju z ustavo. Kot izhaja iz pravnega mnenja Rajka Pirnata in Brune Žuber, ki ga je naročila družba Huawei Technologies in ga je pridobila STA, je predlagani 112. člen zakona (ta operaterjem med drugim nalaga, da morajo pred izbiro ponudnika storitev tretje ravni, ki ima sedež zunaj EU, pridobiti predhodno soglasje vlade) neskladen s 120. členom in 74. členom ustave, ker krši svobodno gospodarsko pobudo.

Predlagani 305. člen, ki operaterjem med drugim nalaga izvedbo ocene tveganj za dobavitelje njihovih obstoječih informacijskih sistemov in omrežne opreme, pa je po teh ocenah neskladen z drugim členom ustave, ki pravi, da je pri zakonskih predpisih ključno zasledovati načelo jasnosti in določnosti predpisov. Poleg tega je napisan tako, da niti ni jasno, na katere operaterje se določba nanaša. Hkrati ni skladen z načelom sorazmernosti, saj predlagane spremembe bistveno spreminjajo obstoječi pravni položaj naslovnikov.

Na ministrstvu odgovarjajo, da z navedenimi očitki niso seznanjeni. Kot so pojasnili za STA, doslej niso prejeli nobenih pripomb zainteresirane javnosti. "Vsekakor bomo vse pripombe, ki jih bomo prejeli v okviru javne obravnave, preučili in se nanje tudi odzvali v za to predvidenih rokih," so dodali.

Poudarili so, da je priprava zakona še v zgodnji fazi, zato se bo besedilo pred sprejemanjem v DZ še usklajevalo in preverjalo - tudi z vidika skladnosti z ustavo in pravnim sistemom.