STA novice / Koalicija za zakon o varstvu osebnih podatkov pri obravnavi kaznivih dejanj, opozicija kritična zaradi neusklajenosti z deležniki

Po predlogu bi v slovenski pravni red prenesli evropsko direktivo o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov, ki jih pristojni organi obdelujejo za namene preprečevanja, preiskovanja, odkrivanja ali pregona kaznivih dejanj ali izvrševanja kazenskih sankcij, in o prostem pretoku takih podatkov. Slovenija bi jo morala v svoj pravni red vnesti že do leta 2018.

Predlog, ki ga je predstavila pravosodna ministrica Lilijana Kozlovič, velja predvsem za policijo, državna tožilstva, zavode za prestajanje kazni zapora in probacijo, delno pa tudi za kazensko sodstvo.

Posameznik ali informacijski pooblaščenec kot nadzorni organ bo lahko na podlagi predlaganega zakona pridobil informacijo o obdelovanju in varovanju osebnih podatkov v postopkih pred represivnimi organi, če to ne bo ogrozilo interesa preiskave.

Posameznik bo imel na voljo več možnosti. Neposredno pri organu bo lahko vložil zahtevo za dostop do osebnih podatkov. Če bo organ zahtevo zavrnil, se bo lahko pritožil, pri čemer bo o pritožbi odločal informacijski pooblaščenec.

V primeru suma kršitev nezakonitega obdelovanja osebnih podatkov bo lahko posameznik podal prijavo informacijskemu pooblaščencu, ki bo lahko na podlagi prijave posameznika ali katerega od organov izvedel nadzorni postopek. Posameznik bo lahko zaradi kršitve njegovih pravic s področja varstva osebnih podatkov vložil tudi tožbo na upravno sodišče.

V predstavitvi stališč poslanskih skupin so v koaliciji napovedali podporo predlogu. Na novo so razdelane definicije in obdelave v zvezi s posebnimi vrstami osebnih podatkov, je v imenu SDS povedal Dejan Kaloh. Za upravljavce in obdelovalce pa je po njegovih besedah določeno, da poskrbijo za notranjo in zunanjo sledljivost obdelav osebnih podatkov.

V NSi kot posebej pomembno ocenjujejo, da predlog zagotavlja stroge pogoje za varstvo osebnih podatkov, hkrati pa kot cilj upošteva tudi interese učinkovitega pregona pri kaznivih dejanjih, je izpostavil Blaž Pavlin.

Tudi po oceni DeSUS predlog izpolnjuje zahteve za visoko stopnjo varstva osebnih podatkov. Prepričani so, da bo zadoščeno vsem merilom varstva osebnih podatkov, je povedal Ivan Hršak.

Kritike glede kratke razprave in zamud pa po navedbah SMC ne držijo. Ministrstvo je namreč v dobrega pol leta pripravilo predlog, s katerim bo sprejet vsaj en del evropskih predpisov s področja varstva osebnih podatkov. Evropska direktiva o varstvu osebnih podatkov pri policijskem delovanju in delovanju kazenskega sodstva pa po besedah Dušana Verbiča še čaka na prenos v slovenski pravni red.

Drugačnega mnenja so bili v opoziciji. Predlog bi moral biti v večji meri usklajen z deležniki, kar je še posebej pomembno pri obravnavanju tako občutljive in kompleksne tematike, kot je varstvo osebnih podatkov na področju obravnavanja kaznivih dejanj, je v imenu SAB izpostavil Vojko Starović.

V SNS imajo po besedah Janija Ivanuše veliko zadržkov do predloga, ki ne upošteva pripomb zakonodajno-pravne službe DZ in Informacijskega pooblaščenca. Sicer pa bi lahko področje v celoti uredili samo v zakonu o varstvu osebnih podatkov, je ocenil.

Podobno so tudi v LMŠ obžalovali, da vlada ne upošteva stroke. "Pač pa pelje neko svojo agendo. In očitno je tudi to, da je to del njenega razumevanja vladavine prava," je dejala Tina Heferle.

V predlogu po mnenju SD ostaja preveč določb, ki so nejasne, medtem ko eno od načel pravne države po besedah Meire Hot zahteva jasnost in določnost predpisov, da je mogoče nedvoumno razpoznati njihovo vsebino in namen.

Po oceni Levice pa so predlog na ministrstvu pripravljali predolgo časa. Željka Ciglerja je zato zanimalo, ali bo ministrstvo sprejelo ukrepe, da do takšnih zamud v prihodnosti ne bo več prihajalo.

DZ bo glasovanje o predlogu zakona, h kateremu ni vloženih dopolnil, opravil v petek v okviru glasovanj.