STA novice / Vlada v DZ pošilja predlog zakona o zaščiti otrok v kazenskem postopku (dopolnjeno)

Kot so zapisali v sporočilu po seji vlade, želijo s predlogom celovito in sistemsko urediti obravnavo mladoletnih oškodovancev in drugih žrtev kaznivih dejanj. Z namenom, da bi preprečili sekundarno viktimizacijo otrok, ki so oškodovanci ali priče, pa bodo z jasnimi izhodišči dopolnili obstoječo kazensko zakonodajo.

Procesne rešitve v predlogu stremijo k enotni in celoviti obravnavi otroka pri zaslišanju bodisi v vlogi oškodovanca bodisi v vlogi priče, pod določenimi pogoji pa tudi v vlogi storilca. Zasnovane so tako, da sodišče z odredbo za zaslišanje po pripravljenem zakonu odloči tudi o uporabi vseh ukrepov za varstvo otrokove duševne celovitosti, tako o izogibanju stikom z obdolžencem, uporabi prilagojenih prostorov, zaslišanju s pomočjo strokovnjaka in čim manjšem številu zaslišanj.

Ključ do odprave nepotrebne sekundarne viktimizacije ali stiske mladoletne priče je prav zmanjšanje števila zaslišanj. K temu cilju prispevajo vse prvine predlagane rešitve, ki so celovit pristop, krepitev pravic obrambe in hibridna izvedba procesnega dejanja zaslišanja, so prepričani na vladi.

Tako je predlagana ustanovitev hiše za otroke kot posebnega javnega zavoda, ki mu sodišče, podobno kot pri izvedenstvu, prepusti organizacijo in izvedbo zaslišanja, pri tem pa ohranja materialno-procesno vodenje samega zaslišanja.

Predlog otroku zagotavlja tudi krizno podporo in psihosocialno pomoč. Krizna podpora pomeni nudenje zlasti psihološke podpore ob zaslišanju in telesnem pregledu, psihosocialna pomoč pa trajnejšo obliko praktične, socialne in psihološke pomoči v obdobju po zaslišanju, so pojasnili v sporočilu po seji vlade.

Svet Evrope je na Twitterju pozdravil pripravo zakona za obravnavo v DZ. To je še en velik korak naprej k temu, da bo letos v Sloveniji vzpostavljena prva hiše za otroke, so navedli.

Državna tožilstva v Sloveniji izpostavljajo težave pri odkrivanju kaznivih dejanj, kjer je žrtev otrok. Pridobivanje dokazov je namreč odvisno od dovolj utemeljenega suma kot pogoja za izdajo odredbe za hišno preiskavo oziroma preiskavo elektronskih naprav. Po mnenju tožilstev je še vedno težava zasliševanje otrok v kazenskem postopku. Na voljo ni niti dovolj ustrezno usposobljenega kadra niti primernih prostorov za zaslišanje otrok, je navedeno v gradivu za današnjo sejo vlade.

Konvencija Sveta Evrope o zaščiti otrok pred spolnim izkoriščanjem in spolno zlorabo od držav pogodbenic zahteva kriminalizacijo vseh vrst spolnih deliktov, storjenih nad otroki. V pomoč pri izvajanju konvencije so jim poročila o njenem uresničevanju. Prvo se je leta 2015 osredotočilo na vprašanje zlorab v t. i. krogu zaupanja otroka in kot primer dobre prakse izpostavilo islandski model Barnahus, namenjen zaslišanjem, prilagojenim otrokom, v povezavi z zlorabami.

Odtlej je več držav prevzelo ta model, sledi pa mu tudi predlog zakona o zaščiti otrok v kazenskem postopku in njihovi celostni obravnavi v hiši za otroke. Cilj modela je zagotoviti pomoč žrtvam za njihovo telesno in psihosocialno okrevanje, preiskave in kazenski postopki pa se morajo izvajati prednostno, brez neutemeljenih zamud in z zaščitniškim pristopom, tako da ne večajo otrokove travme.