STA novice / Vizjak: Pri komunalnem prispevku za zdaj ne bo sprememb

Kot so iz Skupnosti občin Slovenije (SOS) sporočili po današnji seji predsedstva SOS, ki sta se je udeležila minister Vizjak in generalni direktor direktorata za prostor, graditev in stanovanja na ministrstvu Georgi Bangiev, je na področju nove gradbene zakonodaje najbolj pereča tema odmerjanje komunalnega prispevka, plačilo katerega naj ne bi bilo več pogoj za izdajo gradbenega dovoljenja.

"Zaradi zamika plačila komunalnega prispevka na čas po izdaji gradbenega dovoljenja bodo po mnenju Skupnosti občin Slovenije nastopile škodljive posledice, npr. izguba namenskega finančnega vira občin za gradnjo in vzdrževanje komunalne opreme, zalaganje sredstev, morebitna dolžnost izterjave sredstev in pritisk na investicijska sredstva, prav tako pa nov predlog zakonodaje omejuje pravico investitorja, da sam zaprosi za odmerno odločbo," so zapisali.

Investitorji želijo namreč biti o višini odmerjenega komunalnega prispevka seznanjeni pred izdajo gradbenega dovoljenja, ker pogosto zaradi optimizacije stroškov investicije prilagodijo projekt. "Zato ocenjujemo, da je edina za občine sprejemljiva možnost, da ostane v veljavi do sedaj obstoječa ureditev," pravijo.

Vizjak in Bangiev sta po navedbah SOS zatrdila, da dokler ne bo vzpostavljen posebni prostorski informacijski sistem, ne bo prišlo do sprememb na področju plačevanja komunalnega prispevka. "Prepričana sta namreč, da bo prostorski informacijski sistem omogočil preglednost postopka in razvidnost plačanih obveznosti, brez katere pa ne bo mogoče stopiti v naslednjo fazo gradnje objekta," so dodali.

V predlogu novega gradbenega zakona je predviden tudi prenos pristojnosti nadzora nad nezahtevnimi objekti (poleg že leta 2018 uveljavljenega prenosa nadzora nad enostavnimi objekti) na občinske inšpekcijske službe, čemur lokalne skupnosti nasprotujejo. "Obseg nalog, ki jih država v zadnjih letih dodatno nalaga občinskim inšpekcijam iz različnih pristojnosti, je enostavno postal prevelik, kar pomeni, da občinske inšpekcije niso več zmožne učinkovito reševati pripada vseh zadev iz lastne pristojnosti in za to tudi nimajo dovolj strokovno usposobljenega kadra," pravijo v SOS.

Vizjak in Bangiev sta glede inšpekcijskega nadzora zagotovila, da ne gre za pavšalni prenos nalog na občine, temveč gre za možnost, da občinska inšpekcijska služba to nalogo prevzame tam, kjer to zmore oz. želi. V SOS sicer tudi do predloga delnega prenosa ostajajo skeptični, "saj lahko na terenu zaradi dualnosti sistema deluje kontraproduktivno, prav tako pa ni rešeno vprašanje financiranja nove naloge".

Nova gradbena in prostorska zakonodaja bosta predvidoma prinesli tudi spremembe na področju pridobivanja projektnih pogojev in mnenj. Predvidena je izdaja projektnih pogojev glede skladnosti s prostorskimi akti, kar pa je po mnenju SOS nepotrebno, saj gre za prepisovanje določil, ki so vezana na projektiranje na posameznih lokacijah iz prostorskega akta. Kot veliko boljši ukrep občine ocenjujejo ohranitev potrdila o namenski rabi, vsebino katerega naj bi po novem vsebovala lokacijska informacija.

Predstavniki občin so tudi izrazili prepričanje, da bi bilo treba pridobivanje mnenj o skladnosti s prostorskimi akti izvzeti iz enotnega sistema izdaje mnenj, ker je preobsežno (vsebovalo naj bi vsa soglasja sosedov in pristojnih državnih organov) in predstavlja že skoraj dovoljenje za gradnjo, velja pa tudi, da jih je treba izdati v 15 dneh.

Predlog sprememb zakonodaje tudi predvideva, da bo upravni organ mnenje lokalne skupnosti upošteval zgolj praviloma, lahko pa mnenje zavrne. "Če ima upravni organ še vedno pravico odločati o skladnosti s prostorskimi akti, je mnenje občine nepotrebno in predstavlja le birokratski balast," so izpostavili župani. Bangiev je povedal, da bo imela lokacijska informacija po novem vsebino potrdila o namenski rabi, zajemala bo namreč podatke o namenski rabi ter o tem, kakšni prostorski akti in kakšni režimi veljajo, zato so na ministrstvu mnenja, da ne bo šlo za dodajanje birokratskega bremena.