STA novice / DZ o dopolnilih k predlogu zakona o demografskem skladu v sredo

Vlada je DZ predlagala, naj, če bodo izpolnjeni poslovniški pogoji, opravi tretjo obravnavo oziroma preide na glasovanje o zakonu že na tej seji DZ.

A bo moral DZ pred odločanjem o zakonskem predlogu glasovati o pobudi strank Levica, LMŠ, SD in SAB, naj za predlog zakona razpiše posvetovalni referendum. To bo po besedah koordinatorja Levice Luka Mesca in predsednice SAB Alenke Bratušek postopek zamaknilo za mesec dni. Če bo njihov predlog uspel, za kar potrebujejo navadno večino, pa ga bo zamaknil do odločanja o predlogu zakona na posvetovalnem referendumu.

Predlog zakona je bil dopolnjen že na seji matičnega odbora DZ, dopolnila so vložena tudi v drugi obravnavi na plenarni seji DZ.

Koalicija dodatno predlaga, da bi se iz 10 odstotkov dividend in kupnin letno poleg ukrepov družinske politike financiralo tudi politike štipendiranja. Predlog zakona trenutno določa, da bo sklad vsako leto v pokojninsko blagajno vplačal 40 odstotkov prejetih dividend in 40 odstotkov kupnin od prodaje naložb, po 10 odstotkov pa bo namenil ukrepom družinske politike in skrbi za starejše.

Koalicija bi nekoliko spremenila na seji matičnega odbora v zakonski predlog dodani 48.b člen, ki opredeljuje postopek preverjanja izpolnjevanja pogojev kandidatov za člane nadzornega sveta sklada, ki jih bo imenoval DZ. V člen bi dodali, da bo mandatno-volilna komisija DZ kandidacijsko komisijo oblikovala na predlog poslanskih skupin, da bo imela kandidacijska komisija tri člane in da bo imenovana za pet let.

Na predlog koalicije bi v členu, ki določa prenos ustanoviteljstva z države na sklad, dodali še prenos ustanoviteljstva z Zavoda za invalidsko in pokojninsko zavarovanje (ZPIZ) na sklad, tako da bi bilo določeno, da se bo z uveljavitvijo zakona v vseh predpisih, v katerih sta Republika Slovenija ali ZPIZ določena kot ustanovitelj in edini družbenik ter vlada ali svet ZPIZ kot izvajalec nalog in pristojnosti skupščine ali edinega družbenika, štelo, da je ustanovitelj in edini družbenik ter izvajalec nalog in pristojnosti skupščine demografski sklad.

Že po prvotnem predlogu zakona so izjeme pri tem prenosu naložbe države v mednarodnih finančnih institucijah, v gospodarskih družbah, ki opravljajo javno gospodarsko službo dejavnosti sistemskega operaterja za prenos in distribucijo zemeljskega plina (Plinovodi) in električne energije (SODO in Eles) ter javno gospodarsko službo dejavnosti organiziranja trga z električno energijo (Borzen), in naložbe države v družbah 2TDK, Dars in DRI.

Opozicijske SD, LMŠ in SAB so vložile vrsto dopolnil. Med drugim predlagajo, da bi se v demografski sklad preoblikovala Kapitalska družba (Kad) in ne Slovenski državni holding, da bi se sofinanciranje pokojninske blagajne začelo po 20 letih akumulacije, in sicer bi sklad ZPIZ letno namenil 70 odstotkov prihodkov iz obresti in dividend ter štiri odstotke vrednosti naložb na zadnji dan preteklega leta. Nadzorni svet bi imel devet članov, ki bi jih imenoval DZ, pri čemer bi štiri predlagala vlada, štiri delodajalske in sindikalne organizacije, ki so članice Ekonomsko-socialnega sveta (ESS), upokojenska združenja ter Mladinski svet Slovenije, enega pa komisija DZ za nadzor javnih financ.

Opozicija bi tudi določila, da sklad ne bi smel razpolagati s strateškimi naložbami sklada brez soglasja DZ ter da bi moral predlog strategije upravljanja naložb sklada, preden bi ga vlada potrdila in poslala v sprejem DZ, obravnavati ESS.

SD, LMŠ in SAB ter Levica pa med drugim predlagajo tudi črtanje člena, da bi v družbah, v katerih je ustanovitelj in edini družbenik Republika Slovenija, vlada pa edini izvajalec nalog in pristojnosti skupščine ali edinega družbenika, demografski sklad postal ustanovitelj in edini družbenik ter izvajalec nalog in pristojnosti skupščine. Če bi določilo ostalo, bi namreč sklad, kot pojasnjujejo predlagatelji, pridobil tudi pristojnost imenovanja članov nadzornega sveta institucij, kot je Slovenska tiskovna agencija (STA). "Vlada Janeza Janše bo s tem dobila nove vzvode za samovoljno poseganje v vodstvene in nadzorne organe družb, katerih doslej ni uspela disciplinirati ali prevzeti," so navedli.

Razprava v drugem branju predloga zakona je pokazala razklanost koalicije in opozicije glede ustanovitve demografskega sklada, ki jo določa leta 2013 novelirani zakon o invalidskem in pokojninskem zavarovanju.

Koalicija je podprla vladni predlog, ki predvideva prenos praktično vseh naložb države (z omenjenimi izjemami) v lastništvo in upravljanje sklada ter letna vplačila v pokojninsko blagajno, saj da bo s centraliziranim upravljanjem to bolj učinkovito in donosno, hkrati se bo razbremenil proračun, ki mora sedaj kriti manko v pokojninski blagajni. Opozicija pa je na drugi strani poudarjala, da s takšno rešitvijo pokojninske blagajne ne bo mogoče rešiti in da je glavni cilj prevzeti nadzor nad upravljanjem državnega premoženja.

"V koaliciji smo prepričani, da je treba imeti nadzor nad državnim premoženjem v celoti in da je takšen način upravljanja ustrezen ... Za upravljanje državnega premoženja je odgovorna vlada. In če je vlada odgovorna za upravljanje državnega premoženja, ima pravico v nadzorni sveti tudi imenovati ljudi, ki jim zaupa," je menil Marko Pogačnik (SDS).