STA novice / Strokovna društva za umik novele zakona o vodah iz zakonodajnega postopka

"Poslanke in poslance DZ pozivamo k premisleku, ali naj prav na mednarodni dan voda, ki naj bi človeško skupnost na planetu spomnil na odgovoren odnos do vode, odprejo pot zakonskim spremembam, ki ogrožajo ne le vodo, ampak tudi kakovost življenja na sploh," so v pozivu zapisali predstavniki omenjenih društev Marjeta Levstek, Mihael Brenčič, Lidija Globevnik in Barbara Čenčur Curk.

Kot so opozorili, predlog novele zakona o vodah nedvoumno in bistveno zmanjšuje raven zaščite podzemnih vodnih virov in s tem varno oskrbo prebivalstva s pitno vodo. Opozarjajo, da bodo spremembe bistveno povečale pritisk onesnaževanja na vodovarstvenih območjih in s tem ogrozile doktrino oskrbe prebivalstva s pitno vodo, ki temelji na zajetjih iz kakovostnih podzemnih vodnih virov.

Spremembe imajo po navedbah strokovnih društev dolgoročne in usodne posledice. "Vodijo namreč od sedanje doktrine, ki temelji na oskrbi s pitno vodo iz kakovostnih podzemnih virov, k doktrini, pri kateri oskrba s pitno vodo temelji na 'proizvodnji vode' iz bolj ali manj onesnaženih podzemnih in površinskih voda," poudarjajo in dodajajo, da si nobena vlada in noben parlament ne moreta vzeti pravice, da o tako pomembni spremembi odločata v okviru skrajšanega zakonodajnega postopka in mimo volje ljudi, še posebej zaradi ustavne določbe, ki opredeljuje pravico do pitne vode.

V društvih nasprotujejo tudi spremembi, po kateri se razširja možnost posegov na vodna in priobalna zemljišča za vse objekte v javni rabi v skladu z zakonom, ki ureja graditev objektov. "Predlog s tem v bistvu izenačuje priobalna in celo vodna zemljišča z vsemi drugimi zemljišči, za katera je sicer potrebno vodno soglasje in omogoča tudi gradnjo objektov, ki v odprti krajini ob vodah nimajo kaj iskati. Predlog tako odpravlja posebno varovalno vlogo priobalnih zemljišč, ki je v tem, da ščiti površinska vodna telesa s kopnega," navajajo.

Predstavniki društev se sicer strinjajo, da je treba nenehno spremljati normativne okvire upravljanja in ravnanja z vodami in jih po potrebi tudi spreminjati. Vendar se morajo te spremembe dogajati na podlagi strokovnih študij, mnenja javnosti in ciljev upravljanja z vodami in z željo, da se stanje izboljšuje in ne poslabšuje, opozarjajo. Protestirajo tudi nad načinom sprejemanja zakonske novele, ki ni omogočil temeljite javne razprave.

Da spremembe zakona o vodah, ki so predvidene za sprejem po skrajšanem postopku, pomenijo veliko dodatno grožnjo čisti pitni vodi, so že pred dnevi opozorile nevladne organizacije. Pozneje je okoljsko ministrstvo sporočilo, da so v javni razpravi in medresorskem usklajevanju dodali ustrezne varovalke, odbor DZ za okolje pa je z nekaj dopolnili prejšnji teden dopolnil predlog.

V prejšnjih dneh se je na to temo oglasil tudi stalni posvetovalni odbor za podnebno politiko pri predsedniku republike Borutu Pahorju, ki je vlado in DZ pozval, naj novele zakona o vodah ne sprejmeta po skrajšanem postopku, pri sprejemanju zakonskega predloga pa na prvo mesto postavita pravico do pitne vode ter v največji možni meri zaščitita vodovarstvena območja s tem vire pitne vode pred onesnaženjem z nevarnimi snovmi oz. s spremembo zakona ne povečujeta tveganja za takšno onesnaženje.