STA novice / Nevladniki in strokovnjaki pred svetovnim dnevom voda opozorili na nesprejemljiv način spreminjanja zakonodaje

Predsednica Slovenskega društvo za zaščito voda Mateja Levstek je dejala, da je letošnji dan voda namenjen temu, da se vsak posameznik vpraša, kakšno vrednost mu predstavlja voda. "Ali se zavedamo, da gre za nekaj neprecenljivega. Človek s svojimi dejanji pušča sledi v okolju in te se najhitreje poznajo prav na vodi," je dejala in dodala, da bi vsaka zrela družba o tako pomembni zakonski spremembi najprej dobro premislila in se je šele nato lotila.

Ob tem so nevladniki spomnili, da je pristojni odbor DZ v predlog novele zakona o vodah vnesel dopolnilo, ki ni bilo omenjeno v že tako kratki javni obravnavi. Ta je trajala le 12 dni. Zato pričakujejo, da bo predlog umaknjen iz postopka obravnave in vrnjen v razpravo.

Z dodano spremembo bo namreč gradnja objekta in naprave, ki je namenjena proizvodnji, v katero so vključene nevarne snovi in za katero je treba pridobiti okoljevarstveno soglasje, na vodovarstvenem območju dovoljena, če bo tako odločila vlada z aktom o določitvi vodovarstvenih območij in poseg ne bo imel bistvenega vpliva na zdravstveno ustreznost voda.

Barbara Čenčur Curk iz Globalnega partnerstva za vodo Slovenije je pri tem izpostavila pomen vključevanja javnosti pri ključnih okoljskih odločitvah, kar voda po njenih besedah gotovo je. "Vključevanje stroke bi moralo biti samoumevno, saj bi tako dobili boljše rešitve, hkrati pa bi se izognili marsikateremu konfliktu, ki nastane ob takšnem načinu sprejemanja zakonodaje. Javnost je imela za javno razpravo na voljo 12 dni, na koncu pa so bile vse pripombe zavrnjene. Šele po opravljeni javni razpravi pa je vlada dodala sporne spremembe zakona," je izpostavila.

Poleg tega predlog spremembe zakona že drugič v letu dni povečuje porabo sklada za vode, medtem ko so viri nespremenjeni. "Zato se poraja vprašanje o dolgoročni vzdržnosti sklada," je dejala predsednica Društva vodarjev Slovenije Lidija Globevnik. Motijo jo tudi spremembe, ki se nanašajo uporabo priobalnih zemljišč, saj bi to lahko bistveno povečalo tveganja in število posegov v priobalna zemljišča. S tem bi povečali negativne posledice za dobro stanje voda, pa tudi omejili rabo splošnega javnega dobrega.

Zaskrbljenost zaradi spreminjanja zakonodaje je izrazil tudi predsednik Slovenske organizacije za podzemne vode Mihael Brenčič. Po njegovih besedah imamo v Sloveniji zelo dolgo tradicijo zaščito vode z vodovarstvenimi območji, saj so bila prva sprejeta že pred drugo svetovno vojno. Tudi zato imamo v večini slovenskih vodovodov na voljo kakovostno vodo. "Zato ni nobenih razlogov da zmanjšamo sedanje standarde. Ne drži, da so vodovarstvena območja ovira za razvoj, zahtevaj pa strožje ukrepe za zaščito podzemne vode," je dodal.