STA novice / Na odboru zelena luč noveli zakona za jasnejšo določitev namembnosti izplačil iz šolskih skladov

Pod predlogom novele zakona, s katero spreminjajo namembnost izplačil iz šolskih skladov, je prvopodpisani poslanec poslanske skupine nepovezanih poslancev (NeP) Jurij Lep, predlog pa so poleg poslancev NeP sopodpisali tudi v SD in LMŠ.

Izplačila iz šolskih skladov niso sistemsko urejena, zato predlagajo enotna pravila za vse šolske sklade, je uvodoma poudaril Lep. Po predlogu se bodo sredstva iz šolskega sklada lahko namenila tudi za udeležbo otrok, učencev in dijakov iz socialno manj spodbudnih okolij za tiste dejavnosti, ki so povezane z izvajanjem javnoveljavnega programa, vendar se ne financirajo v celoti iz javnih sredstev. Tako se bodo otrokom zagotavljale enake možnosti. V primeru, da je upravičencev več, kot znaša obseg sredstev, in ta ne zadoščajo za vse, je predvideno, da se sredstva dodelijo vsem upravičencem v enakem deležu.

Uzakonjajo tudi predpogoj, da se bodo lahko v davčni zakonodaji vsa izplačila iz šolskega sklada določila kot davčne oprostitve in uvedla razbremenitev za učence in dijake iz socialno ogroženih družin. Predlog sprememb zakona o dohodnini, s katerim bi to lahko uredili, je sicer že v parlamentarnem postopku. S predlogom novele zakona, ki ga je danes obravnaval odbor, pa tudi določajo, da je upravičenec do donacij iz namenitve dela dohodnine lahko tudi šolski sklad oz. sklad vrtca.

Predlog so podprle tudi koalicijske stranke, čeprav ga vlada ne podpira. Kot je povedal državni sekretar na ministrstvu za izobraževanje Mitja Slavinec, so predlogi po ocenah vlade dobrodošli in vredni razmisleka, vendar so po preučitvi ugotovili, da bi bila kakšna drugačna pot do teh ciljev primernejša in učinkovitejša. Izpostavil je rešitve, ki zadevajo dohodnino. Glede namembnosti šolskih skladov pa je dejal, da slednji ne smejo postati socialni skladi, saj da šola ne sme postati socialna ustanova, pač mora ostati izobraževalna institucija.

Poslanec SD Samo Bevk je opozoril, da se pogovor o ureditvi te vsebine že nekaj časa vleče in je to treba urediti. Predlog po njegovih besedah sledi zagotavljanju otrokovih koristi in enakih možnosti.

Podobno je spomnila poslanka SDS Mojca Škrinjar. Pozdravila je namero vlade, da področje uredi sistemsko, a do takrat je po njenem mnenju prav, da veljajo rešitve, kot jih predvideva predlog, ki je na mizi. Financiranje pa mora iti k učencu in dijaku, je poudarila. Podobno je zadovoljstvo nad spremembami zakona izrazil tudi poslanec LMŠ Aljaž Kovačič.

Odbor je danes na predlog koalicijskih strank podprl tudi predlog odloka o ustanovitvi samostojnega visokošolskega zavoda Visoke šole za upravljanje podeželja Grm Novo mesto. S predlogom, o katerem bo sicer končno odločil DZ, se bo ta zasebni zavod preoblikoval v javnega. Ustanoviteljske pravice in obveznosti bi po predlogu izvrševala vlada.

Poslanec SDS Tomaž Lisec verjame, da bodo tako krepili javno šolstvo, znanje za razvoj kmetijskih znanosti ter naredili dodaten korak k decentralizaciji na področju izobraževanja. Odlok je namreč korak k možni ustanovitvi fakultete v Novem mestu. S tem, ko bi zavod postal javni, želijo tudi finančno razbremeniti študente.

Do odloka pa je zadržano ministrstvo za izobraževanje. Slavinec je izpostavil, da je vlada avgusta sprejela namero o ustanovitvi javnega visokošolskega zavoda, univerze s sedežem v Novem mestu. Po njegovih besedah je interes, da se v tistem okolju povežejo vse tamkajšnje visokošolske pobude v eno univerzo, in ne dve in morda še kakšen samostojni zavod.

Tudi Mestna občina Novo mesto ima vizijo, da pride do ustanovitve javne univerze, je povedal župan Gregor Macedoni.

Del opozicije pa je kritičen do odloka. Po mnenju poslanca Bevka je lahko konflikt interesov, da je nekdanji dekan te šole sedanji minister za kmetijstvo Jože Podgoršek.

Na to opozarja tudi vodja poslancev Levice Matej T. Vatovec. Ta poleg tega meni, da je vizija univerze v Novem mestu povezana z SDS, pri čemer je med drugim spomnil na tamkajšnje predavatelje. "Gre za državno financiranje parastrankarskih enot," meni Vatovec. S poslancem Kovačičem sta kritična do tega, da so odlok predlagali poslanci.