STA novice / Drugačna ureditev nezdružljivosti funkcij brez podpore mandatno-volilne komisije

Predlog novele zakona o poslancih so vložili v poslanski skupini nepovezanih poslancev (NeP), sopodpisali pa tudi poslanci SD. Za pripravo predloga so se po besedah vodje poslanske skupine NeP Janje Sluga odločili na podlagi primerov dveh poslancev, s katerima so se ubadali pred časom. Gre za vprašanje nezdružljivosti opravljanja funkcij poslanca madžarske narodne skupnosti Ferenca Horvatha in poslanca SD Gregorja Židana.

Člani mandatno-volilne komisije so namreč ob odločanju, ali omenjena poslanca opravljata nezdružljive funkcije ter o morebitnih sankcijah, ugotovili, da so določbe zakona o poslancih ter zakona o integriteti in preprečevanju korupcije med seboj v neskladju. Zakon o integriteti namreč izjeme pri opravljanju drugih dejavnosti določa bistveno širše kot zakon o poslancih, prav tako slednji za kršitve predvideva sankcijo odvzema poslanskega mandata, medtem ko je zakon o integriteti ne, je pojasnila Sluga.

Zato so nepovezani poslanci predlagali, da bi zakon o poslancih, kar se tiče opravljanja drugih dejavnosti, napotoval na zakon o integriteti kot sistemski zakon. S tem bi črtali tudi v zakonu o poslancih predvideno sankcijo prenehanja poslanskega mandata. Kot je opozorila Sluga, sicer ta zaradi neskladnosti obeh zakonov "de facto" ne obstaja in je v praksi ni mogoče izvesti.

Ker pa "neka sankcija mora biti", so predlagatelji sprva želeli za kršitve določb o nezdružljivosti uvesti odvzem poslanske plače in nadomestil za čas kršitve. A je zakonodajno-pravna služba (ZPS) opozorila, da gre za prevelik poseg v ustavne pravice poslancev, med drugim z vidika načela sorazmernosti in enakosti pred zakonom. Kot je pojasnila vodja ZPS Nataša Voršič, pravica do plače zagotavlja samostojnost in neodvisnost poslancev in DZ kot celote.

"Materialna neodvisnost je predpogoj za neodvisnost državnega organa in njegovih funkcionarjev," je opozorila Voršičeva. Prav tako bi šlo za nedopustno razlikovanje med funkcionarji, saj bi takšna sankcija veljala le za poslance. Na podlagi mnenja ZPS so nepovezani poslanci vložili dopolnilo, s katerim bi določbo, ki določa takšno sankcijo, črtali.

Namen zakonske novele so sicer pozdravili v Komisiji za preprečevanje korupcije (KPK). Ta je namreč že leta 2019 podala priporočilo, da bi bilo področje nezdružljivosti poslancev smiselno poenotiti z ureditvijo v zakonu o integriteti in preprečevanju korupcije, je pojasnila Andreja Kokalj iz komisije. Predlog, ki po njenih besedah prinaša poenotenje in večjo jasnost ureditve, tako v KPK podpirajo.

A velike večine članov mandatno-volilne komisije ti argumenti niso prepričali. Predlog, za katerega so glasovali trije, proti pa 11 poslancev, so namreč podprli le poslanci iz vrst predlagateljev, NeP in SD.

V poslanski razpravi so se sicer oglasili le v Levici, kjer nasprotujejo črtanju sankcije odvzema poslanskega mandata za kršitve prepovedi opravljanja pridobitne dejavnosti. Matej T. Vatovec se strinja, da je sedanji zakon "invaliden", a današnji predlog tega ne rešuje. Po njegovih besedah lahko v "prihodnosti pridemo do situacije, ko bi bil poslanec lahko predsednik uprave nekega podjetja in se ne bo zgodilo nič". Zakon o integriteti namreč med sankcijami predvideva objavo nezdružljivosti na spletni strani KPK, kar pa po Vatovčevih besedah "ne more biti neka sankcija". Da je za poslance Levice takšna rešitev nedopustna, zakon pa nedostojen, pa je poudarila Violeta Tomić.