STA novice / Med poslanci deljena mnenja glede predlaganih dopolnil k noveli zakona o lekarniški dejavnosti

Predlog novele zakona je v parlamentarni postopek vložila poslanska skupina SMC, ključni spremembi sta bili sprememba meril za opredelitev lekarniške mreže in ponovna možnost vertikalnega povezovanja v lekarništvu. A so na odboru DZ za zdravstvo pomembno predrugačili predlog novele, večino členov so črtali in nekoliko spremenili določbo glede vertikalnega povezovanja. Po predlogu lahko samoupravna lokalna skupnost ustanovi organizacijo v svoji lasti, katere temeljna dejavnost je dobava zdravil, a se lahko dobički porabijo za poslovanje, opremo, naložbe in kadre.

Določba se nanaša na veledrogerista Farmadent in LL Grosist, ki sta lastniško povezana z mariborsko in ljubljansko lekarno oz. občino. V poslanskih skupinah SDS in NSi so dopolnilu na matičnem odboru nasprotovali in so za sejo DZ predlagali dopolnilo, ki bi črtalo določbe o možnosti vertikalnega povezovanja.

Poleg tega pa v omenjenih poslanskih skupinah predlagajo, da lahko lekarna v občini, kjer še nimajo lekarne, ustanovi svojo enoto, če je v tej občini prisoten zdravstveni dom. Pri tem ustanavljanju lekarni ni treba upoštevati razdalje, ki jo zakon opredeljuje, koliko kilometrov mora biti med dvema lekarnama.

Predlog dopolnil SDS in NSi pa podpirajo tudi na ministrstvu za zdravje, je dejal državni sekretar na ministrstvu Franc Vindišar.

V SMC, LMŠ, Levici, SAB in poslanski skupini nepovezanih poslancev podpirajo možnost vertikalnega povezovanja, kot so jo sprejeli na matičnem odboru, in nasprotujejo črtanju tega člena. Dušan Verbič (SMC) je dejal, da so tudi lekarne del javnega zdravstvenega sistema in da bi prenehanje delovanja dveh na trgu pomembnih slovenskih lastnih dobaviteljev v Mariboru in v Ljubljani pomenilo, da bomo v državi imeli le še tuje dobavitelje zdravil in popolno odvisnost od tujcev.

Branislav Rajić iz poslanske skupine nepovezanih poslancev nasprotuje prodaji Farmadenta. "Rešitev, da se to ne zgodi, je ravno v tem zakonu," je dejal. Po njegovem mnenju se bo na ta način ohranilo konkurenco med dobavitelji zdravil in zdravstvenih izdelkov, ki jih ponujajo lekarne.

Tako Rajić kot poslanka LMŠ Lidija Divjak Mirnik sta opozorila na ekonomski interes glede prepovedi vertikalnega povezovanja v lekarništvu.

Kot je dejala Divjak Mirnikova, bodo v okviru zakona glasovali, kdo bo obvladoval okoli 800 milijonov evrov na leto, kolikor znaša trg dobave z zdravili. "In glasovali bomo o tem, ali bosta še dva veletrgovca, ki sta v javni lasti, od teh 800 milijonov evrov obvladovala 30 odstotkov ali bo vse obvladoval zasebni interes," je dejala.

V NSi pa so po besedah Ive Dimic prepričani, da obstaja zakonita rešitev, da se LL Grosist in Farmadent ohranita, ne sodi pa to v zakon, ki ureja lekarniško dejavnost, saj je prodaja zdravil na debelo gospodarska dejavnost.

Predlagani možnosti vertikalnega povezovanja sicer nasprotujejo tudi v sekciji veletrgovcev z zdravili pri Trgovinski zbornici Slovenije. Če bo še naprej možno povezovanje med javno lekarno in veledrogeristi, bodo po njihovih opozorilih drugi veledrogeristi ostali v neenakopravnem konkurenčnem položaju. Po njihovem mnenju pa so razlogi za prepoved vertikalnih povezav bistveni ne le zaradi zagotavljanja zdrave konkurence, ampak tudi zaradi zagotavljanja strokovnosti in neodvisnosti lekarniškega dela.

V delu opozicije in SMC pa so kritični tudi do predlaganega dopolnila glede možnosti ustanavljanja lekarn na krajši razdalji, kot je opredeljena z zakonom.

Poslanec SMC Dušan Verbič je ocenil, da se gre s tem dopolnilom v smer, da bo ministrstvo za zdravje ponovno tista institucija, ki bo glavni odločevalec, kje bo lekarniška mreža v Sloveniji.

Poslanka Levice Nataša Sukič pa pravi, da se s tem ruši regulacijo gravitacijskih območij, kar vodi v to, da se bo po nepotrebnem zgostilo število lekarn v urbanih središčih, kar ne bo pomenilo višje kakovosti, ampak samo nepotrebno kvantiteto, posledično pa se bo lahko ogrožalo vobstoj v manjših krajih.